Kazalo
56 odnosi: Andrej III. Ogrski, Štefan Milutin, Štefan Nemanja, Štefan Uroš I., Štefan V. Ogrski, Štefan Vladislav II., Banovina, Béla IV. Ogrski, Beograd, Bizantinsko cesarstvo, Bolgari, Bosna, Braničevo, Bratislavski mir (1271), Debrc, Domencijan, Dubrovniška republika, Frančiškani, Freska, Georgij Pahimer, Jadransko morje, Kaloča, Karel I. Anžujski, Karel I. Ogrski, Karel II. Anžujski, Karel Martel, Katolištvo, Kralj, Kraljevina Sicilija, Kraljevina Srbija (1217–1345), Kučevo, Kumani, Ladislav IV. Ogrski, Mačva, Madžarščina, Menih, Nemanjići, Oligarhija, Otokar II. Přemysl, Plav, Samostan Sopoćani, Severna Makedonija, Skader, Slavonija, Srbščina, Srbska pravoslavna cerkev, Sremska Mitrovica, Sremsko kraljestvo, Tatari, Transilvanija, ... Razširi indeks (6 več) »
Andrej III. Ogrski
Andrej III.
Poglej Štefan Dragutin in Andrej III. Ogrski
Štefan Milutin
Štefan Uroš II.
Poglej Štefan Dragutin in Štefan Milutin
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Poglej Štefan Dragutin in Štefan Nemanja
Štefan Uroš I.
Štefan Uroš I. (srbsko Стефан Урош I, Stefan Uroš I), znan tudi kot Uroš Veliki (srbsko Урош Велики, Uroš Veliki) je bil od leta 1243 do 1276 kralj Srbije.
Poglej Štefan Dragutin in Štefan Uroš I.
Štefan V. Ogrski
Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.
Poglej Štefan Dragutin in Štefan V. Ogrski
Štefan Vladislav II.
Štefan Vladislav II.
Poglej Štefan Dragutin in Štefan Vladislav II.
Banovina
Banovine Kraljevine Jugoslavije Banovina je bila od 1929 do 1941 v Kraljevini Jugoslaviji največja upravna enota.
Poglej Štefan Dragutin in Banovina
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Poglej Štefan Dragutin in Béla IV. Ogrski
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Štefan Dragutin in Beograd
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Štefan Dragutin in Bizantinsko cesarstvo
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Štefan Dragutin in Bolgari
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Štefan Dragutin in Bosna
Braničevo
Mesto Braničevo v Srbskem despotatu leta 1422 Braničevo (srbsko Браничево, Braničevo) je geografska regija v vzhodni centralni Srbiji, večinoma v Upravnem okrožju Braničevo.
Poglej Štefan Dragutin in Braničevo
Bratislavski mir (1271)
Bratislavski mir, podpisan 2. julija 1271 v Poszonyu, Ogrsko kraljestvo (zdaj Bratislava, Slovaška), je bil mirovni sporazum med češkim kraljem Otokarjem II. in ogrskim kraljem Štefanom V. Z Bratislavskim mirom se je Ogrska odrekla svojim zahtevam po delih sedanje Avstrije in Slovaške, Češka pa svojim zahtevam po ozemljih, ki jih je osvojila na Ogrskem.
Poglej Štefan Dragutin in Bratislavski mir (1271)
Debrc
Debrc (izvirno Дебрц) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Vladimirci; slednja pa je del Mačvanskega upravnega okraja.
Poglej Štefan Dragutin in Debrc
Domencijan
Domencijan (srbsko Доментијан, Domentijan) znan tudi kot Domencijan Hilandarec (srbsko Доментијан Хиландарац, Domentian Hilandarac) je bil glavna osebnost srbske srednjeveške književnosti in filozofije, * okoli 1210, † po 1264.
Poglej Štefan Dragutin in Domencijan
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Štefan Dragutin in Dubrovniška republika
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Poglej Štefan Dragutin in Frančiškani
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Štefan Dragutin in Freska
Georgij Pahimer
Georgij Pahimer (grško: Γεώργιος Παχυμέρης), bizantinski zgodovinar, * 1242, Nikeja, Bitinija, † približno 1310.
Poglej Štefan Dragutin in Georgij Pahimer
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Štefan Dragutin in Jadransko morje
Kaloča
Kaloča (madžarsko Kalocsa) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Koloča Županije Bács-Kiskun.
Poglej Štefan Dragutin in Kaloča
Karel I. Anžujski
Karel I. Anžujski (• Pariz, 21. marca 1226, † Foggia, 7. januarja 1285), grof Anžuja (Anjou) in Maina, grof Provanse in Forcalquiera, kralj Sicilije, kralj Neaplja, princ Taranta, kralj Albanije, princ Ahaje in kralj Jeruzalema.
Poglej Štefan Dragutin in Karel I. Anžujski
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Štefan Dragutin in Karel I. Ogrski
Karel II. Anžujski
Karel II.
Poglej Štefan Dragutin in Karel II. Anžujski
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Poglej Štefan Dragutin in Karel Martel
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Štefan Dragutin in Katolištvo
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Štefan Dragutin in Kralj
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Štefan Dragutin in Kraljevina Sicilija
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Štefan Dragutin in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kučevo
Kučevo (izvirno Кучево) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Braničevskega upravnega okraja.
Poglej Štefan Dragutin in Kučevo
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Štefan Dragutin in Kumani
Ladislav IV. Ogrski
Ladislav IV., znan tudi kot Ladislav Kuman (madžarsko IV. (Kun) László, hrvaško Ladislav IV. Kumanac, slovaško Ladislav IV. Kumánsky), je bil od leta 1272 do 1290 kralj Ogrske in Hrvaške, * 5. avgust 1262, † 10. julij 1290.
Poglej Štefan Dragutin in Ladislav IV. Ogrski
Mačva
Mačva (srbsko Мачва, Mačva, madžarsko Macsó ali Macsóság, zgodovinsko Sirmia ulterior, Spodnji Srem) je geografska in zgodovinska regija v severozahodni osrednji Srbiji južno od Save.
Poglej Štefan Dragutin in Mačva
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Štefan Dragutin in Madžarščina
Menih
Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).
Poglej Štefan Dragutin in Menih
Nemanjići
Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.
Poglej Štefan Dragutin in Nemanjići
Oligarhija
Oligarhija (iz starogrških besed ὀλίγοι (olígoi).
Poglej Štefan Dragutin in Oligarhija
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Štefan Dragutin in Otokar II. Přemysl
Plav
Plav (izvirno Плав) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Plav.
Poglej Štefan Dragutin in Plav
Samostan Sopoćani
Samostan Sopoćani (srbsko Манастир Сопоћани, Manastir Sopoćani) je nadarbina srbskega kralja Stefana Uroša I..
Poglej Štefan Dragutin in Samostan Sopoćani
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Štefan Dragutin in Severna Makedonija
Skader
Skader (albansko: Shkodër ali Shkodra; črnogorsko/srbohrvaško Skadar), mesto ob Skadrskem jezeru v severozahodni Albaniji, glavno mesto Skadrskega okrožja.
Poglej Štefan Dragutin in Skader
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Štefan Dragutin in Slavonija
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Štefan Dragutin in Srbščina
Srbska pravoslavna cerkev
Zastava Stolnica svetega Save v Beogradu Srbski pravoslavni križ Srbska pravoslavna cerkev je ena od samostojnih (avtokefalnih) pravoslavnih patriarhij.
Poglej Štefan Dragutin in Srbska pravoslavna cerkev
Sremska Mitrovica
Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Poglej Štefan Dragutin in Sremska Mitrovica
Sremsko kraljestvo
Sremsko kraljestvo (starosrbsko srѣmьska zemlѩ, Sremska zemlja) ali Kraljestvo Štefana Dragutina (srbsko Област Стефана Драгутина, Oblast Stefana Dragutina) je bilo srednjeveško srbsko kraljestvo.
Poglej Štefan Dragutin in Sremsko kraljestvo
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Štefan Dragutin in Tatari
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Štefan Dragutin in Transilvanija
Travunija
Travunija (srbsko Травунија/Travunija, starogrško, Terbounía, sodobna izgovarjava Tervounía, latinsko Tribunia) je bila srednjeveška kneževina in del srednjeveške Srbije (850–1371).
Poglej Štefan Dragutin in Travunija
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Štefan Dragutin in Vazal
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Štefan Dragutin in Vzhodna pravoslavna cerkev
12. marec
12.
Poglej Štefan Dragutin in 12. marec
1253
1253 (MCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Štefan Dragutin in 1253
1316
1316 (MCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Štefan Dragutin in 1316