Kazalo
43 odnosi: Adenin, Aminokislina, Avksin, Členonožci, Bakterije, Bolezen, Botanika, Brest (drevo), Bukev, Celična delitev, Cipresasti mleček, Citokin, Derivat, Dušik, Dvokrilci, Encim, Entomologija, Glive, Habitat, Hormon, Hrast, Jablana, Kožekrilci, Komarji, Korenina, Ličinka, List, Listne uši, Mikroorganizem, Navadni vratič, Nodul, Pajkovci, Patogen, Pestič, Poganjek, Polkrilci, Pršice, Rastline, Rod (biologija), Socvetje, Steblo, Tkivo, Vrsta (biologija).
Adenin
Adenin je dušikova baza, ki se nahaja v nukleotidih.
Poglej Šiška (botanika) in Adenin
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Šiška (botanika) in Aminokislina
Avksin
Avksini so rastlinski hormoni, ki vplivajo na številne procese.
Poglej Šiška (botanika) in Avksin
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Šiška (botanika) in Členonožci
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Šiška (botanika) in Bakterije
Bolezen
Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.
Poglej Šiška (botanika) in Bolezen
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Poglej Šiška (botanika) in Botanika
Brest (drevo)
Brest (znanstveno ime Ulmus) je rod dreves iz družine brestovk (Ulmaceae).
Poglej Šiška (botanika) in Brest (drevo)
Bukev
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.
Poglej Šiška (botanika) in Bukev
Celična delitev
Shema treh tipov celične delitve Celična delitev je biološki proces, del celičnega cikla, pri katerem iz matične celice nastaneta dve ali več hčerinskih celic.
Poglej Šiška (botanika) in Celična delitev
Cipresasti mleček
Ciatij (od zgoraj navzdol: 5 prašnikov in pecljati ženski cvet - desno; medovne žleze; čašast ovoj ciatija) s podpornimi listi Cipresasti mleček tudi garjavi mleček (znanstveno ime Euphorbia cyparissias) je zelnata trajnica z močno razraslo koreniko iz katere zraste po več do 0.5 m visokih stebel, ki so gosto olistana.
Poglej Šiška (botanika) in Cipresasti mleček
Citokin
Citokini so beljakovine z majhno molekulsko maso, ki delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistema.
Poglej Šiška (botanika) in Citokin
Derivat
Derivat je kemijska spojina, ki je nastala iz druge, matične spojine s kemijsko reakcijo ali serijo reakcij, ki zamenjajo atom ali skupino atomov.
Poglej Šiška (botanika) in Derivat
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Šiška (botanika) in Dušik
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Šiška (botanika) in Dvokrilci
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Šiška (botanika) in Encim
Entomologija
Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.
Poglej Šiška (botanika) in Entomologija
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Šiška (botanika) in Glive
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Šiška (botanika) in Habitat
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.
Poglej Šiška (botanika) in Hormon
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej Šiška (botanika) in Hrast
Jablana
Jablana (znanstveno ime Malus domestica) je sadno drevo, na katerem uspevajo jabolka.
Poglej Šiška (botanika) in Jablana
Kožekrilci
Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.
Poglej Šiška (botanika) in Kožekrilci
Komarji
Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Šiška (botanika) in Komarji
Korenina
Drevesne korenine Korenina (latinsko radix) je rastlinski organ, katerega najvažnejše naloge so pritrjanje v tla, črpanje vode in anorganskih snovi in prevajanje po steblu do listov.
Poglej Šiška (botanika) in Korenina
Ličinka
sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.
Poglej Šiška (botanika) in Ličinka
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Šiška (botanika) in List
Listne uši
Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.
Poglej Šiška (botanika) in Listne uši
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Šiška (botanika) in Mikroorganizem
Navadni vratič
Navadni vratič (znanstveno ime Tanacetum vulgare) je trajnica iz družine nebinovk.
Poglej Šiška (botanika) in Navadni vratič
Nodul
Nodul je majhna kroglasta tvorba, ki se razvije na rastlinskih koreninah ali steblih.
Poglej Šiška (botanika) in Nodul
Pajkovci
Pájkovci (znanstveno ime Arachnida, iz grške άράχνη - arachne: pajek) so razred členonožcev iz poddebla pipalkarjev.
Poglej Šiška (botanika) in Pajkovci
Patogen
Patogén je klica (mikroorganizem), ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen.
Poglej Šiška (botanika) in Patogen
Pestič
Pestič sestavljajo plodnica, vrat in brazda.
Poglej Šiška (botanika) in Pestič
Poganjek
Glede na red ločujemo glavni poganjek (pri drevesih deblo) in stranske poganjke (pri drevesih veje in vejice). Na sliki je pripadnik aravkarijevk (Araucariaceae). Poganjek je rastlinsko steblo z listi in cvetovi.
Poglej Šiška (botanika) in Poganjek
Polkrilci
Polkrilci (znanstveno ime Hemiptera; grško hemisys - polovica + pteron - krilo) so z okoli 80.000 poznanimi vrstami eden od večjih redov žuželk.
Poglej Šiška (botanika) in Polkrilci
Pršice
Pršice ali akarine (znanstveno ime Acari oz. Acarina) so velika in raznolika skupina pajkovcev, v katero uvrščamo preko 50.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Šiška (botanika) in Pršice
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Šiška (botanika) in Rastline
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Šiška (botanika) in Rod (biologija)
Socvetje
vrbe (''Salix'') Socvetje ali inflorescenca ima tista rastlinska vrsta, ki ima na enem poganjku po več cvetov skupaj na skupni cvetni osi.
Poglej Šiška (botanika) in Socvetje
Steblo
Steblo s členkom, kolencem in listnim pecljem, ter novim steblom, ki izrašča iz kolenca.stem.
Poglej Šiška (botanika) in Steblo
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Šiška (botanika) in Tkivo
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Šiška (botanika) in Vrsta (biologija)
Prav tako znan kot Cecidija, Cecidije.