Kazalo
49 odnosi: Anemofilija, Arktika, Češnja, Breskev, Brest (drevo), Bukovci (red), Celično jedro, Deoksiribonukleinska kislina, Družina (biologija), Dvokaličnice, Figa, Filogenija, Gen, Geografija, Glog, Gora, Grozdičje, Hruška, Hruška (rod), Jabolko, Jagodnjak, Kanabis, Klad, Kloroplast, Književnost, Križanec, Kritosemenke, Malinjak, Mandljevec, Marelica, Navadna konoplja, Navadna robida, Navadni hmelj, Pozna čremsa, Rastline, Raziskovanje, Red (biologija), Rožnice, Robida, Rod (biologija), Skupina za filogenijo kritosemenk, Stročnice, Sviloprejka, Tolstičevke, Tropski pas, Vrsta (biologija), Vrtnica, Zdravilo, Znanstvena klasifikacija živih bitij.
Anemofilija
Anemofilija (manj ustrezno anemogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem se pelod prenaša z vetrom.
Poglej Šipkovci in Anemofilija
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Poglej Šipkovci in Arktika
Češnja
Češnja (znanstveno ime Prunus avium) sadno drevo ali njegov sadež.
Poglej Šipkovci in Češnja
Breskev
Breskev (znanstveno ime Prunus persica) je majhno sadno drevo, z živorožnatimi cvetovi in koščičastimi plodovi sladkega okusa.
Poglej Šipkovci in Breskev
Brest (drevo)
Brest (znanstveno ime Ulmus) je rod dreves iz družine brestovk (Ulmaceae).
Poglej Šipkovci in Brest (drevo)
Bukovci (red)
Bukovci (znanstveno ime Fagales) so red dvokaličnic, ki obsegajo osem družin.
Poglej Šipkovci in Bukovci (red)
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Šipkovci in Celično jedro
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Šipkovci in Deoksiribonukleinska kislina
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Šipkovci in Družina (biologija)
Dvokaličnice
Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke.
Poglej Šipkovci in Dvokaličnice
Figa
Fíga (tudi smókva; znanstveno ime Ficus carica) je srednje velik grm ali drevo.
Poglej Šipkovci in Figa
Filogenija
Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).
Poglej Šipkovci in Filogenija
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Šipkovci in Gen
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Šipkovci in Geografija
Glog
Glòg (znanstveno ime Crataegus) je zelo razširjen grm oz.
Poglej Šipkovci in Glog
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Šipkovci in Gora
Grozdičje
Grozdíčje ali ríbez (znanstveno ime Ribes) je rod okrog 150 vrst kritosemenk, in ga navadno obravnavamo kot edini rod v družini kosmuljevk (Grossulariaceae).
Poglej Šipkovci in Grozdičje
Hruška
Hruška (znanstveno ime Pyrus communis) je do 16 m visoko drevo s pokončnimi vejami.
Poglej Šipkovci in Hruška
Hruška (rod)
Hruška (znanstveno ime Pyrus) je rod dreves oz.
Poglej Šipkovci in Hruška (rod)
Jabolko
Jabolko sorte zlati delišes Jabolko je sadež, ki raste na drevesu jablani.
Poglej Šipkovci in Jabolko
Jagodnjak
Jagodnjak (znanstveno ime Fragaria) je rod družine rožnic.
Poglej Šipkovci in Jagodnjak
Kanabis
indijske konoplje Kanábis tudi indijska konóplja, hášiš ali marihuána, pogovorno gándža ali tráva, je pripravek iz rastline rodu konoplja (Cannabis), ki se uporablja kot psihoaktivna droga in kot medicinski kanabis.
Poglej Šipkovci in Kanabis
Klad
Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.
Poglej Šipkovci in Klad
Kloroplast
Poenostavljenja zgradba kloroplasta. Kloroplast ali klorofilno zrno je celični organel zelenih alg in višjih rastlin.
Poglej Šipkovci in Kloroplast
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Šipkovci in Književnost
Križanec
Križanec ali hibrid je potomec, katerega starši so imeli različno dedno zasnovo.
Poglej Šipkovci in Križanec
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Poglej Šipkovci in Kritosemenke
Malinjak
Malinjak (znanstveno ime Rubus idaeus) je vrsta grmovnice s sadeži vijoličnordeče barve, ki jih imenujemo maline.
Poglej Šipkovci in Malinjak
Mandljevec
Mandljevec (znanstveno ime Prunus dulcis) spada v rod sliv (Prunus) iz družine rožnic; znotraj rodu Prunus, je klasificiran v podrod Amygdalus (mandljevec).
Poglej Šipkovci in Mandljevec
Marelica
Marelica (znanstveno ime Prunus armeniaca) je drevo iz družine rožnic (Rosaceae) in rodu sliv (Prunus).
Poglej Šipkovci in Marelica
Navadna konoplja
Konôplja (znanstveno ime Cannabis sativa) je od 0,5 do 6 metrov visoka dvodomna rastlina, ki obsega 3 podvrste: Cannabis sativa (navadna ali industrijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. sativa), Cannabis indica (indijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. indica) in Cannabis ruderalis.
Poglej Šipkovci in Navadna konoplja
Navadna robida
Navadna robida ali prava robida (znanstveno ime Rubus fruticosus) je grmovnica iz roda Rubus in iz družine rožnic (Rosaceae) z birnimi črnomodrimi plodovi.
Poglej Šipkovci in Navadna robida
Navadni hmelj
Navadni hmelj (znanstveno ime Humulus lupulus) je večletna dvodomna rastlina vzpenjalka, ki jo gojijo predvsem zaradi storžkov, iz katerih se pripravlja začimbo za pivo.
Poglej Šipkovci in Navadni hmelj
Pozna čremsa
Pozna čremsa (znanstveno ime Prunus serotina) je drevo iz družine rožnic, ki je samoniklo v Severni Ameriki, od tam pa so ga kot okrasno drevo razširili po svetu.
Poglej Šipkovci in Pozna čremsa
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Šipkovci in Rastline
Raziskovanje
Raziskovanje je sistematično ustvarjalno delo oz.
Poglej Šipkovci in Raziskovanje
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Šipkovci in Red (biologija)
Rožnice
Rožnice (znanstveno ime Rosaceae) so velika družina rastlin s 3000 do 4000 vrstami v 100 do 120 rodovih.
Poglej Šipkovci in Rožnice
Robida
Robida je lahko.
Poglej Šipkovci in Robida
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Šipkovci in Rod (biologija)
Skupina za filogenijo kritosemenk
Skupina za filogenijo kritosemenk (v izvirniku Angiosperm Phylogeny Group, okrajšano APG) je neformalna mednarodna skupina sistematskih botanikov, ki skrbijo za izdelavo in posodabljanje taksonomije kritosemenk, pri čemer spoznanja temeljijo na filogenetskih študijah in evolucijskih odnosih med taksoni.
Poglej Šipkovci in Skupina za filogenijo kritosemenk
Stročnice
Stročnice (znanstveno ime Fabales) so velik red kritosemenk.
Poglej Šipkovci in Stročnice
Sviloprejka
Svilopréjka (znanstveno ime Bombyx mori) je nočni metulj iz družine sviloprejk, iz zapredka katerega pridobivajo svilo.
Poglej Šipkovci in Sviloprejka
Tolstičevke
Tolstičevke (znanstveno ime Crassulaceae), tudi debelolistnice, so družina dvokaličnic z mesnatimi listi.
Poglej Šipkovci in Tolstičevke
Tropski pas
Zemljevid sveta z označenim tropskim pasom Tropski pas ali tropi je geografska regija Zemlje, ki leži na obeh straneh ekvatorja in jo na severu omejuje rakov povratnik pri približno 23°30' severne zemljepisne širine, na jugu pa kozorogov povratnik pri približno 23°30' južne zemljepisne širine.
Poglej Šipkovci in Tropski pas
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Šipkovci in Vrsta (biologija)
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Šipkovci in Vrtnica
Zdravilo
Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.
Poglej Šipkovci in Zdravilo
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Šipkovci in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Prav tako znan kot Rosales.