Kazalo
62 odnosi: Aisne (reka), Ardeni, Ardennes (departma), Ardenska ofenziva (1944), Aube, Aube (departma), Île-de-France, Šampanja (provinca), Épernay, Belgija, Belgijska Galija, Božič, Burgundija, Charles de Gaulle, Charleville-Mézières, Chaumont, Haute-Marne, Châlons-en-Champagne, Civitas, Druga svetovna vojna, Drugo francosko cesarstvo, Franche-Comté, Francoščina, Francoske regije, Francoski departma, Franki, Gaj Julij Cezar, Galija, Glavno mesto, Grand Est, Haute-Marne, Karel X. Francoski, Klodvik I., Konrad Adenauer, Lorena, Marna, Marne, Napoleon III., Oton III., Papež Janez Pavel II., Papež Silvester II., Pikardija, Provins, Prusija, Prva svetovna vojna, Reims, Reimska stolnica, Reka, Rim, Rimsko cesarstvo, Romilly-sur-Seine, ... Razširi indeks (12 več) »
Aisne (reka)
Aisne je 300 km dolga reka v severni Franciji, levi pritok reke Oise.
Poglej Šampanja - Ardeni in Aisne (reka)
Ardeni
Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.
Poglej Šampanja - Ardeni in Ardeni
Ardennes (departma)
Ardennes (Ardeni) (oznaka 08) so francoski departma, ki se imenuje po Ardenih, gorskem masivu na severovzhodu države.
Poglej Šampanja - Ardeni in Ardennes (departma)
Ardenska ofenziva (1944)
Ardenska ofenziva znana tudi kot bitka v izboklini (angleško: Battle of the Bulge) ali pa kot zadnji Blitzkrieg je bila zadnja večja nemška ofenziva na zahodni fronti s katero so želeli Nemci premagati zavezniško armado in se prebiti do Antwerpena.
Poglej Šampanja - Ardeni in Ardenska ofenziva (1944)
Aube
Aube je lahko.
Poglej Šampanja - Ardeni in Aube
Aube (departma)
Aube (oznaka 10) je francoski departma, ki se imenuje po istoimenski reki, ki teče skozenj.
Poglej Šampanja - Ardeni in Aube (departma)
Île-de-France
Île-de-France (Francoski otok) je osrednja francoska regija.
Poglej Šampanja - Ardeni in Île-de-France
Šampanja (provinca)
Šampanja (Champagne, francoska izgovorjava: ) je bila provinca na severovzhodu Francoskega kraljestva, zdaj najbolj znana kot vinska regija Šampanja za peneče belo vino, ki nosi to ime v današnji Franciji.
Poglej Šampanja - Ardeni in Šampanja (provinca)
Épernay
Épernay je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Marne.
Poglej Šampanja - Ardeni in Épernay
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Šampanja - Ardeni in Belgija
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.
Poglej Šampanja - Ardeni in Belgijska Galija
Božič
Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.
Poglej Šampanja - Ardeni in Božič
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Šampanja - Ardeni in Burgundija
Charles de Gaulle
Charles André Joseph Marie de Gaulle, francoski general, častnik in državnik * 22. november 1890, Lille, Francija † 9. november 1970, Colombey-les-Deux-Églises, Francija.
Poglej Šampanja - Ardeni in Charles de Gaulle
Charleville-Mézières
Cerkev sv. Remigija, Charleville-Mézières Charleville-Mézières je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, prefektura departmaja Ardeni.
Poglej Šampanja - Ardeni in Charleville-Mézières
Chaumont, Haute-Marne
Bazilika sv. Janeza Krstnika, Chaumont Chaumont je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, prefektura departmaja Haute-Marne.
Poglej Šampanja - Ardeni in Chaumont, Haute-Marne
Châlons-en-Champagne
Châlons-en-Champagne (do 1998 Châlons-sur-Marne) je glavno mesto in občina severne francoske regije Šampanja-Ardeni, prefektura departmaja Marne.
Poglej Šampanja - Ardeni in Châlons-en-Champagne
Civitas
Vojaška diploma ali spričevalo o uspešni vojaški službi, s katero je cesar Tit podelili državljanstvo upokojenim vojakom in njihovim soprogam ter potomcem; ključne besede diplome so ''"civitatem dedit"'' (je dal državljanstvo) na koncu druge vrstice in ''"est civitas data"'' (so dobili državljanstvo) v četrti vrstici.
Poglej Šampanja - Ardeni in Civitas
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Šampanja - Ardeni in Druga svetovna vojna
Drugo francosko cesarstvo
Drugo francosko cesarstvo (francosko: Second Empire Français) ali francosko cesarstvo je bil režim Napoleona III. od 1852 do 1870, med drugo republiko in tretjo republiko, v Franciji.
Poglej Šampanja - Ardeni in Drugo francosko cesarstvo
Franche-Comté
Franche-Comté je bila do leta 2015 vzhodna francoska regija ob meji s Švico.
Poglej Šampanja - Ardeni in Franche-Comté
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Šampanja - Ardeni in Francoščina
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Poglej Šampanja - Ardeni in Francoske regije
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Šampanja - Ardeni in Francoski departma
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Šampanja - Ardeni in Franki
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Šampanja - Ardeni in Gaj Julij Cezar
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Šampanja - Ardeni in Galija
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Šampanja - Ardeni in Glavno mesto
Grand Est
Grand Est (renska francoščina Groß Oschte) je upravna regija v severovzhodni Franciji.
Poglej Šampanja - Ardeni in Grand Est
Haute-Marne
Haute-Marne (oznaka 52) je francoski departma, imenovan po reki Marni, ki teče skozenj.
Poglej Šampanja - Ardeni in Haute-Marne
Karel X. Francoski
Karel X., kralj Francije in Navare, * 9. oktober 1757, Versailles, † 6. november 1836, Gorica.
Poglej Šampanja - Ardeni in Karel X. Francoski
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Šampanja - Ardeni in Klodvik I.
Konrad Adenauer
Konrad Hermann Josef Adenauer, nemški odvetnik in politik, * 5. januar 1876, Köln, † 19. april 1967, Bad Honnef-Rhöndorf.
Poglej Šampanja - Ardeni in Konrad Adenauer
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Poglej Šampanja - Ardeni in Lorena
Marna
Marna (francosko Marne) je reka v severni Franciji, desni pritok Sene.
Poglej Šampanja - Ardeni in Marna
Marne
Marne (oznaka 51) je francoski departma, imenovan po reki Marni, ki teče skozenj.
Poglej Šampanja - Ardeni in Marne
Napoleon III.
Napoléon III.
Poglej Šampanja - Ardeni in Napoleon III.
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Šampanja - Ardeni in Oton III.
Papež Janez Pavel II.
Janez Pavel II., rojstno ime Karol Józef Wojtyła, papež in svetnik, * 18. maj 1920, Wadowice, Poljska, † 2. april 2005, Vatikan.
Poglej Šampanja - Ardeni in Papež Janez Pavel II.
Papež Silvester II.
Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Šampanja - Ardeni in Papež Silvester II.
Pikardija
Zgodovinska provinca Pikardija (francosko Picardie) se je raztezala severno od Noyona do Calaisa, preko celotnega departmaja Somme in severno departmaja Aisne.
Poglej Šampanja - Ardeni in Pikardija
Provins
Provins je naselje in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne.
Poglej Šampanja - Ardeni in Provins
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Šampanja - Ardeni in Prusija
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Šampanja - Ardeni in Prva svetovna vojna
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Poglej Šampanja - Ardeni in Reims
Reimska stolnica
Reimska stolnica ali Stonica naše gospe v Reimsu (francosko Notre-Dame de Reims, kar pomeni 'Gospa od Reimsa') je rimokatoliška stolnica v francoskem mestu Reims.
Poglej Šampanja - Ardeni in Reimska stolnica
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Šampanja - Ardeni in Reka
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Šampanja - Ardeni in Rim
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Šampanja - Ardeni in Rimsko cesarstvo
Romilly-sur-Seine
Romilly-sur-Seine je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Aube regije Šampanja - Ardeni.
Poglej Šampanja - Ardeni in Romilly-sur-Seine
Saint-Dizier
Saint-Dizier je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Haute-Marne.
Poglej Šampanja - Ardeni in Saint-Dizier
Sedan
Sedan je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Ardeni.
Poglej Šampanja - Ardeni in Sedan
Sena
Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.
Poglej Šampanja - Ardeni in Sena
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Šampanja - Ardeni in Tretji rajh
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Šampanja - Ardeni in Trier
Troyes
Del starega mesta, Troyes Troyes je občina in glavno mesto departmaja Aube v regiji Grand Est v severni osrednji Franciji.
Poglej Šampanja - Ardeni in Troyes
Vinogradi, vinarne in vinske kleti v Šampanji
Vinogradi, vinarne in vinske kleti v Šampanji (Champagne Hillsides, Houses and Cellars) je več lokacij v francoski vinski regiji Šampanji, ki so bila leta 2015, zaradi zgodovinskih vezi s proizvodnjo in prodajo šampanjca, vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Poglej Šampanja - Ardeni in Vinogradi, vinarne in vinske kleti v Šampanji
Vinska regija Šampanja
Vinska regija Šampanja (francosko Vignoble de Champagne je vinska regija v zgodovinski pokrajini Šampanji na severovzhodu Francije. Območje je najbolj znano po proizvodnji penečega belega vina, ki nosi ime regije. Zakonodaja EU in zakoni večine držav rezervirajo izraz šampanjec izključno za vina, ki prihajajo iz te regije, ki leži približno 160 km vzhodno od Pariza.
Poglej Šampanja - Ardeni in Vinska regija Šampanja
Vitry-le-François
Vitry-le-François je naselje in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Marne.
Poglej Šampanja - Ardeni in Vitry-le-François
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Šampanja - Ardeni in 1918
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Šampanja - Ardeni in 1940
496
496 (CDXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Šampanja - Ardeni in 496
Prav tako znan kot Šampanja-Ardeni, Šampanja-Ardeni (bivša regija).