Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Đuro Daničić

Index Đuro Daničić

Đuro Daničić (rojen Đurđe Popović), srbsko-hrvaški filolog, prevajalec, jezikoslovec in zgodovinar, * 4. april 1825, Novi Sad, Srbija, † 17. november 1882, Zagreb, Hrvaška.

Kazalo

  1. 29 odnosi: Ľudovít Štúr, Čakavščina, Beograd, Bratislava, Dunaj, Dvočrkje, Filologija, Franc Miklošič, Hrvaška, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Hrvati, Jezikoslovec, Nova zaveza, Novi Sad, Prevajalec, Senj, Srbi, Srbija, Srbohrvaščina, Stara zaveza, Univerza na Dunaju, Uskoki, Vuk Stefanović Karadžić, Zagreb, Zgodovinar, 17. november, 1825, 1882, 4. april.

  2. Diplomiranci Univerze na Dunaju
  3. Hrvaški jezikoslovci
  4. Srbski jezikoslovci
  5. Člani Hrvaške akademije znanosti in umetnosti

Ľudovít Štúr

Ľudovít Štúr (štúr), slovaški filolog, narodni buditelj, novinar, pedagog, pesnik, pisatelj, politik, publicist in zgodovinar, * 29. oktober 1815, Uhrovec, okraj Bánovec nad Bebravou, † 12. januar 1856, Modra, okraj Pezinok, Slovaška.

Poglej Đuro Daničić in Ľudovít Štúr

Čakavščina

Čakavščina (hrvaško čakavština, čakavica, čakavsko narječje, v lastni govorici čakavščina, čakavski jazik, ter čokovščina, čokovski jazik, čokovsko noričje) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob kajkavščini in štokavščini.

Poglej Đuro Daničić in Čakavščina

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Poglej Đuro Daničić in Beograd

Bratislava

Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.

Poglej Đuro Daničić in Bratislava

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Đuro Daničić in Dunaj

Dvočrkje

Dvóčŕkje ali dígráf je v jezikoslovju skupina dveh črk, ki skupaj označujeta en glas.

Poglej Đuro Daničić in Dvočrkje

Filologija

Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.

Poglej Đuro Daničić in Filologija

Franc Miklošič

Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).

Poglej Đuro Daničić in Franc Miklošič

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Đuro Daničić in Hrvaška

Hrvaška akademija znanosti in umetnosti

Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.

Poglej Đuro Daničić in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Poglej Đuro Daničić in Hrvati

Jezikoslovec

Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).

Poglej Đuro Daničić in Jezikoslovec

Nova zaveza

Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.

Poglej Đuro Daničić in Nova zaveza

Novi Sad

Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.

Poglej Đuro Daničić in Novi Sad

Prevajalec

Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.

Poglej Đuro Daničić in Prevajalec

Senj

Senj Utrdba Nehaj Senj je mesto in pristanišče v Liško-senjski županiji na Hrvaškem.

Poglej Đuro Daničić in Senj

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Poglej Đuro Daničić in Srbi

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Đuro Daničić in Srbija

Srbohrvaščina

Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.

Poglej Đuro Daničić in Srbohrvaščina

Stara zaveza

Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.

Poglej Đuro Daničić in Stara zaveza

Univerza na Dunaju

Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.

Poglej Đuro Daničić in Univerza na Dunaju

Uskoki

Podoba uskoškega vojščaka iz začetka 19. stoletja Uskoki (tudi Vlahi, Morlaki, Prebegi in hajduki) je poimenovanje skupine ljudi, ki so se med 15.

Poglej Đuro Daničić in Uskoki

Vuk Stefanović Karadžić

Vuk Stefanović Karadžić, srbski filolog, etnograf, jezikoslovec, reformator srbskega knjižnega jezika in carinski predstojnik, * 7. november 1787, Tršić, † 7. februar 1864, Dunaj.

Poglej Đuro Daničić in Vuk Stefanović Karadžić

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Đuro Daničić in Zagreb

Zgodovinar

Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.

Poglej Đuro Daničić in Zgodovinar

17. november

17.

Poglej Đuro Daničić in 17. november

1825

1825 (MDCCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Đuro Daničić in 1825

1882

1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Đuro Daničić in 1882

4. april

4.

Poglej Đuro Daničić in 4. april

Glej tudi

Diplomiranci Univerze na Dunaju

Hrvaški jezikoslovci

Srbski jezikoslovci

Člani Hrvaške akademije znanosti in umetnosti