Hitreje kot brskalnik!
35 odnosi: Albanija, Anton Haus, Avstro-Ogrska, Črna gora, Berane, Bijelo Polje, Črna gora, Bitka pri Mojkovcu, Bosna in Hercegovina, Cetinje, Dalmacija, Francija, Francoski vstop v prvo svetovno vojno, Franz Conrad von Hötzendorf, Hermann Kövess von Kövessháza, Italija, Jadransko morje, Janko Vukotić, Jonsko morje, Kotor, Krf, Lovćen, Nikšić, Nikola I. Petrović Njegoš, Novi Pazar, Pljevlja, Podgorica, Priština, Prizren, Prva svetovna vojna, Pulj, Srbija, Srbska kampanja, Tara (reka), Trebinje, Bosna in Hercegovina, Velika.
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Albanija · Poglej več »
Anton Haus
Anton Johann Haus, slovenski avstro-ogrski mornariški častnik in veliki admiral, * 13. junij 1851, Tolmin (po krstni knjigi 14. junija 1851), tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 8. februar 1917, Pulj tedaj Avstro-Ogrska.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Anton Haus · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Črna gora · Poglej več »
Berane
Berane (izvirno Беране) je mesto v severovzhodnem kotu Črne gore z okoli 12.000 prebivalci, ki je upravno središče občine Berane, pa tudi sedež istoimenske eparhije Srbske pravoslavne cerkve, ki obsega jugovzhodni del Sandžaka.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Berane · Poglej več »
Bijelo Polje, Črna gora
Bijelo Polje (izvirno Бијело Поље) je mesto/naselje v Črni gori, ki je središče občine Bijelo Polje.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Bijelo Polje, Črna gora · Poglej več »
Bitka pri Mojkovcu
Bitka na Mojkovcu je bila bitka med prvo svetovno vojno, ki je potekala med 6.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Bitka pri Mojkovcu · Poglej več »
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Novo!!: Črnogorska kampanja in Bosna in Hercegovina · Poglej več »
Cetinje
Cetinje (cirilica: Цетиње, it.: Cettigne, gr. Κετίγνη, Ketígni) je mesto in občina na jugu Črne gore.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Cetinje · Poglej več »
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Dalmacija · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Francija · Poglej več »
Francoski vstop v prvo svetovno vojno
Ukaz o splošni mobilizaciji vojske, 2. avgust 1914. Francija je v prvo svetovno vojno vstopila 3.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Francoski vstop v prvo svetovno vojno · Poglej več »
Franz Conrad von Hötzendorf
Franz Conrad von Hötzendorf, avstrijski feldmaršal, * 11. november 1852, Penzing, Dunaj, † 25. avgust 1925, Bad Mergentheim, Württenberg.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Franz Conrad von Hötzendorf · Poglej več »
Hermann Kövess von Kövessháza
Hermann Kövess von Kövessháza, avstrijski feldmaršal, * 30. marec 1854, † 22. september 1924.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Hermann Kövess von Kövessháza · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Italija · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Jadransko morje · Poglej več »
Janko Vukotić
Janko Vukotić, črnogorski general in politik, * 18. februar 1866, Čevo, Črna gora, † 4. februar 1927, Beograd.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Janko Vukotić · Poglej več »
Jonsko morje
Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz. Salentinski polotok) in Kalabrijo ter otok Sicilija, na severu pa se prek Otrantskih vrat odpira v Jadransko morje.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Jonsko morje · Poglej več »
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Kotor · Poglej več »
Krf
Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Krf · Poglej več »
Lovćen
Lovćen (Lovćen) je 1749 m visoka gora oz.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Lovćen · Poglej več »
Nikšić
Nikšić je drugo največje mesto po številu prebivalstva v Črni gori.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Nikšić · Poglej več »
Nikola I. Petrović Njegoš
Nikola I. Petrović Njegoš (rojen kot Nikola Mirkov Petrović), črnogorski kralj, * 7. oktober 1841, Njeguši, Črna gora, † 1. marec 1921, Cap d'Antibes, Francija.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Nikola I. Petrović Njegoš · Poglej več »
Novi Pazar
Novi Pazar (izvirno Нови Пазар) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Raškega upravnega okraja.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Novi Pazar · Poglej več »
Pljevlja
Pljevlja (ciril. Пљевља) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Pljevlja.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Pljevlja · Poglej več »
Podgorica
Pódgorica (črnogorska in srbska cirilica Подгорица) je glavno in največje mesto Črne gore z okoli 200.000 prebivalci.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Podgorica · Poglej več »
Priština
Priština (ali,, ali) je glavno mesto Republike Kosovo, delno priznane države na Balkanu, ki je razglasila neodvisnost 17.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Priština · Poglej več »
Prizren
Prízren (albanska določna oblika Prizreni) je mesto na Kosovu, za Prištino drugo največje mesto v tej delno priznani državi.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Prizren · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Pulj · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: Črnogorska kampanja in Srbija · Poglej več »
Srbska kampanja
Srbska kampanja je naziv za vojaško kampanjo, ki predstavlja začetni del prve svetovne vojne.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Srbska kampanja · Poglej več »
Tara (reka)
Tara (cirilica: Тара) je reka, ki teče skozi Črno goro in v spodnjem toku tvori državno mejo z Bosno in Hercegovino.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Tara (reka) · Poglej več »
Trebinje, Bosna in Hercegovina
Trebinje (Требиње) je najjužnejša občina in mesto v Bosni in Hercegovini.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Trebinje, Bosna in Hercegovina · Poglej več »
Velika
Velika je ime več naselij.
Novo!!: Črnogorska kampanja in Velika · Poglej več »
