Odpri v Google MapsKazalo
52 odnosi: Agrum, Arbanija, Arheologija, Šolta, Žedno, Čiovo (naselje), Brač, Burja, Cerkev (zgradba), Dež, Figa, Hrvaška, Hrvati, Ime, Italijanščina, Izvir, Jadransko morje, Jugo, Kilometer, Kopno, Kvadratni kilometer, Latinščina, Makija, Mastrinka, Most, Nadmorska višina, Obala, Okrug Donji, Okrug Gornji, Oljka, Osmansko cesarstvo, Osrednja Dalmacija, Podnebje, Poletje, Puščavnik, Romanika, Rudine, Samostan, Seznam otokov na Hrvaškem, Slatine, Split, Splitsko-dalmatinska županija, Srednji vek, Sredozemlje, Starorimska civilizacija, Temperatura, Topografski vrh, Trogir, Vinska trta, Zaliv, ... Razširi indeks (2 več) »
- Otoki Hrvaške
- Otoki v Jadranskem morju
Agrum
Agrumi so kultivirane vrste in križanci iz družine rutičevk (Rutaceae), ki rastejo v oblikah sadnih dreves ali grmov, kakor tudi njih plodovi.
Poglej Čiovo in Agrum
Arbanija
Arbanija je manjše naselje na otoku Čiovo (Hrvaška), ki upravno spada pod mesto Trogir; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Čiovo in Arbanija
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Čiovo in Arheologija
Šolta
Šolta (italijansko: Solta, latinsko: Olynta) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Čiovo in Šolta
Žedno
Žedno je manjše naselje na otoku Čiovo (Hrvaška), ki upravno spada pod mesto Trogir; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Čiovo in Žedno
Čiovo (naselje)
Čiovo je mestno naselje na otoku Čiovo (Hrvaška).
Poglej Čiovo in Čiovo (naselje)
Brač
Brač (italijansko Brazza, latinsko: Brattia) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Čiovo in Brač
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Poglej Čiovo in Burja
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Čiovo in Cerkev (zgradba)
Dež
sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.
Poglej Čiovo in Dež
Figa
Fíga (tudi smókva; znanstveno ime Ficus carica) je srednje velik grm ali drevo.
Poglej Čiovo in Figa
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Čiovo in Hrvaška
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Čiovo in Hrvati
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Čiovo in Ime
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Čiovo in Italijanščina
Izvir
Idrije Izvir je kraj, kjer se stalno ali začasno na naraven način pojavi vodonosnik na zemeljski površini.
Poglej Čiovo in Izvir
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Čiovo in Jadransko morje
Jugo
Júgo ali širóko (italijansko scirocco) je topel in vlažen veter, ki v Jadranu piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE).
Poglej Čiovo in Jugo
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Čiovo in Kilometer
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Poglej Čiovo in Kopno
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Čiovo in Kvadratni kilometer
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Čiovo in Latinščina
Makija
Korziki Razširjenost makije Makija (- grmičevje, goščava, - goščava), je značilno sredozemsko gosto rastoče zimzeleno grmičasto rastlinje, visoko nekaj metrov.
Poglej Čiovo in Makija
Mastrinka
Mastrinka je naselje na otoku Čiovu (Hrvaška), ki upravno spada pod mesto Trogir; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Čiovo in Mastrinka
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Poglej Čiovo in Most
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Čiovo in Nadmorska višina
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Poglej Čiovo in Obala
Okrug Donji
Okrug Donji je naselje na otoku Čiovo na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Okrug; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Čiovo in Okrug Donji
Okrug Gornji
Okrug Gornji je naselje na otoku Čiovo (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Okrug; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Čiovo in Okrug Gornji
Oljka
Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.
Poglej Čiovo in Oljka
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Čiovo in Osmansko cesarstvo
Osrednja Dalmacija
Osrednja Dalmacija (tudi Srednja Dalmacija) je priobalna pokrajina vzhodne obale Jadranskega morja, ki pripada Hrvaški.
Poglej Čiovo in Osrednja Dalmacija
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Čiovo in Podnebje
Poletje
Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.
Poglej Čiovo in Poletje
Puščavnik
Puščavnik pred svojim bivališčem nekje na Slovenskem, foto: Peter Naglič (1932) Puščavnik (tudi anahoret; iz grške besede anachorein - umakniti se) je oznaka za osebe, ki so v prvem obdobju krščanstva (3. stoletje) odšli iz civilizacije v puščavo, kjer so se popolnoma predali preučevanju verskih besedil.
Poglej Čiovo in Puščavnik
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Čiovo in Romanika
Rudine
Rudine je lahko.
Poglej Čiovo in Rudine
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Čiovo in Samostan
Seznam otokov na Hrvaškem
Seznam otokov hrvaškega Jadrana, urejen po površini.
Poglej Čiovo in Seznam otokov na Hrvaškem
Slatine
Slatine so naselje na otoku Čiovo (Hrvaška), ki upravno spada pod mesto Split; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Čiovo in Slatine
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Čiovo in Split
Splitsko-dalmatinska županija
Splitsko-dalmatinska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Poglej Čiovo in Splitsko-dalmatinska županija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Čiovo in Srednji vek
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Čiovo in Sredozemlje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Čiovo in Starorimska civilizacija
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Čiovo in Temperatura
Topografski vrh
Stožčasti, obli in glavnati vrh Topografski vrh (tudi kota) je v topografiji najvišja točka vzpetine z neko določeno topografsko prominenco.
Poglej Čiovo in Topografski vrh
Trogir
Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Čiovo in Trogir
Vinska trta
Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk (Vitaceae (Lindley) ali Ampelidae (Kunth)), ki ima približno 600 vrst.
Poglej Čiovo in Vinska trta
Zaliv
Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.
Poglej Čiovo in Zaliv
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Poglej Čiovo in Zima
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Čiovo in 2001