Kazalo
28 odnosi: Apolon, Bližnji vzhod, Deklinacija, Devica (ozvezdje), Dvojna zvezda, Glavni niz, Grška mitologija, Južna riba, Krokar (ozvezdje), Lernajska Hidra, Lev (ozvezdje), Mednarodna astronomska zveza, Mitraizem, Navidezni sij, Nebesni ekvator, Orel (ozvezdje), Ozvezdje, Planet, Ptolemaj, Rektascenzija, Rimska cesta (galaksija), Sekstant (ozvezdje), Sončev obrat, Sonce, Vodna kača (ozvezdje), Zvezda, Zvezda orjakinja, Zvezda pritlikavka.
- Južna ozvezdja
- Ozvezdja
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Apolon
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Bližnji vzhod
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Deklinacija
Devica (ozvezdje)
Devica (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in drugo največje od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Devica (ozvezdje)
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Dvojna zvezda
Glavni niz
Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Glavni niz
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Grška mitologija
Južna riba
Vodnarjevimi nogami. Južna riba (latinsko Piscis Austrinus oz. Piscis Australis, pred 20. Stoletjem znano tudi kot Piscis Notius) je srednje veliko južno ozvezdje.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Južna riba
Krokar (ozvezdje)
Krokar je majhno južno ozvezdje.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Krokar (ozvezdje)
Lernajska Hidra
Razodetja Hidra ali Lernajska Hidra (starogrško: Lernaía Hidra) je v grški mitologiji htonska brez imena vodna zver podobna kači z devetimi glavami, od katerih je bila ena nesmrtna in je živela v lernajskem močvirju v Argolidi.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Lernajska Hidra
Lev (ozvezdje)
Lev (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Lev (ozvezdje)
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Mednarodna astronomska zveza
Mitraizem
Mitrov tempelj na Rožancu pri Črnomlju Mitraizem je vera, ki je temeljila na cikličnem menjavanju življenja in smrti, na boju med dobrim in zlom ter na moči odrešenjske daritve.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Mitraizem
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Navidezni sij
Nebesni ekvator
Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Nebesni ekvator
Orel (ozvezdje)
Orel je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Orel (ozvezdje)
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Ozvezdje
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Planet
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Ptolemaj
Rektascenzija
Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Rektascenzija
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Rimska cesta (galaksija)
Sekstant (ozvezdje)
Sekstant je šibko pomladno ekvatorialno ozvezdje, ki ga najdemo pod Levom.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Sekstant (ozvezdje)
Sončev obrat
Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Sončev obrat
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Sonce
Vodna kača (ozvezdje)
Vodna kača ali latinsko Hydra je največje ozvezdje po površini (1303 kvadratnih stopinj) po razkosanju Ladje Argo na tri dele in tudi eno najdaljših (razteza se od Raka in Malega psa do Tehtnice).
Poglej Čaša (ozvezdje) in Vodna kača (ozvezdje)
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Zvezda
Zvezda orjakinja
Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).
Poglej Čaša (ozvezdje) in Zvezda orjakinja
Zvezda pritlikavka
Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.
Poglej Čaša (ozvezdje) in Zvezda pritlikavka