Kazalo
44 odnosi: Ada Vidovič Muha, Adam Bohorič, Anton Bajec, Anton Breznik, Anton Janežič, Besedna zveza, Besedotvorje, Besedotvorna podstava, Dunaj, Etimologija, Fran Levstik, Franc Miklošič, Franc Serafin Metelko, Indoevropski jeziki, Izpeljanka, Jezikoslovec, Jezikoslovje, Jože Toporišič, Josip Šuman, Marko Pohlin, Mihael Zagajšek, Mirko Rupel, Morfem, Oblikoslovje, Obrazilo, Pridevniška beseda, Priredje, Rajko Perušek, Ruščina, Rudolf Kolarič, Samostalniška beseda, Sestavljenka, Skladnja, Sklop, Slovar, Slovenska slovnica, Slovnica, Sociolingvistika, Srbohrvaščina, Stara cerkvena slovanščina, Strukturalizem, Tvorjenka, Valentin Vodnik, Zloženka.
Ada Vidovič Muha
Ada Vidovič Muha, slovenska jezikoslovka, * 8. marec 1940, Pivka, Slovenija.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Ada Vidovič Muha
Adam Bohorič
Adam Bohorič,, slovenski protestant, slovničar in šolnik, * okoli leta 1524 v Brestanici – Presladol.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Adam Bohorič
Anton Bajec
Anton Bajec, slovenski jezikoslovec, * 6. januar 1897, Polhov Gradec, † 10. junij 1985, Ljubljana.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Anton Bajec
Anton Breznik
Anton Breznik je lahko.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Anton Breznik
Anton Janežič
Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil, * 19. december 1828, Leše pri Šentjakobu v Rožu, † 18. september 1869, Celovec.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Anton Janežič
Besedna zveza
Besédna zvéza je zveza dveh ali več besed, ki sta med seboj slovnično povezani (npr. lepa hiša, govoriti razločno, oče in mati).
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Besedna zveza
Besedotvorje
Besedotvorje je tvorjenje in sestava besed ter nauk o tem.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Besedotvorje
Besedotvorna podstava
Besedotvorna podstava je neobraziljena korenskomorfemska podstava oziroma del tvorjenke, na katerega se razvrščajo obrazila.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Besedotvorna podstava
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Dunaj
Etimologija
Etimologíja (grško: étymología.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Etimologija
Fran Levstik
Fran Levstik, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec, * 28. september 1831, Dolnje Retje pri Velikih Laščah, † 16. november 1887, Ljubljana.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Fran Levstik
Franc Miklošič
Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Franc Miklošič
Franc Serafin Metelko
Franc Serafin Metelko, slovenski rimskokatoliški duhovnik, slovničar, pisec in prevajalec šolskih in nabožnih knjig, * 14. julij 1789, Škocjan pri Mokronogu, Slovenija, † 27. december 1860, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Franc Serafin Metelko
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Indoevropski jeziki
Izpeljanka
Izpeljanke so vrsta tvorjenk, ki nastane tako, da enodelni (zloženi ali nezloženi) besedotvorni podstavi dodamo priponsko ali poponsko obrazilo (rož-ica, udariti se).
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Izpeljanka
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Jezikoslovec
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Jezikoslovje
Jože Toporišič
Jože Toporišič, slovenski jezikoslovec, slovenist, leksikograf, univerzitetni profesor, akademik * 11. oktober 1926, Mostec, † 9. december 2014, Ljubljana.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Jože Toporišič
Josip Šuman
Josip Šuman, slovenski jezikoslovec, * 11. februar 1836, Zgornja Ročica, Slovenija, † 15. september 1908, Mošćenička Draga, Hrvaška.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Josip Šuman
Marko Pohlin
Marko Pohlin roj.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Marko Pohlin
Mihael Zagajšek
Mihael Zagajšek (psevdonim Jurij Zelenko tudi Georg Sellenko), slovenski rimskokatoliški duhovnik, slovničar, slovaropisec, prevajalec in nabožni pisatelj, * 12. september 1739, Zagaj pri Ponikvi, † 9. maj 1827, Šentvid pri Grobelnem.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Mihael Zagajšek
Mirko Rupel
Mirko Rupel, slovenski literarni zgodovinar, jezikoslovec, bibliotekar, * 28. avgust 1901, Trst, † 20. oktober 1963, Maribor.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Mirko Rupel
Morfem
Morfém je v jezikovnem sistemu najmanjša enota besede s samostojnim semantičnim pomenom.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Morfem
Oblikoslovje
Oblikoslôvje ali morfologíja je jezikoslovna veja, ki proučuje en del slovnične ravnine jezika, to je oblike, ne pa tudi skladnje besed (to je njihovega zlaganja v besedne zveze, stavke).
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Oblikoslovje
Obrazilo
Obrazilo, afiks ali pona je morfem (ali morfemska zveza), s katerim delamo novo besedo, npr..
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Obrazilo
Pridevniška beseda
Pridevniška beseda je ena od besednih vrst.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Pridevniška beseda
Priredje
Prirédje je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Priredje
Rajko Perušek
Rajko Perušek, slovenski jezikoslovec, pisatelj, prevajalec in bibliograf, * 7. januar 1854, Ljubljana, † 25. februar 1917, Dunaj.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Rajko Perušek
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Ruščina
Rudolf Kolarič
Rudolf Kolarič, slovenski jezikoslovec, * 14. april 1898, Ilovci, † 7. junij 1975, Ljubljana.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Rudolf Kolarič
Samostalniška beseda
Samostálniška beséda je ena od besednih vrst, ki poimenuje bitja, predmete ali pojme ter ji je lasten spol (ženski, moški ali srednji), število (ednina, dvojina ali množina), sklon in sklanjatev.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Samostalniška beseda
Sestavljenka
Sestavljenka je tvorjena beseda s predponskim obrazilom, oziroma tvorjenka, katere predponsko obrazilo zamenjuje odvisni del skladenjske podstave.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Sestavljenka
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Skladnja
Sklop
Sklopi so tvorjenke, ki nastajajo iz govorne podstave.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Sklop
Slovar
Slovarji Slovár ali besednják je knjiga, v katerem so abecedno urejene in pojasnjene besede nekega jezika.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Slovar
Slovenska slovnica
Slovenska slovnica je sistem pravil o jezikovnih sredstvih in njihovih odnosih v slovenščini.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Slovenska slovnica
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Slovnica
Sociolingvistika
Sociolingvistika, tudi družbeno jezikoslovje, je veja jezikoslovja, ki obravnava jezik kot družbeni fenomen.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Sociolingvistika
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Srbohrvaščina
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Stara cerkvena slovanščina
Strukturalizem
Strukturalizem je ena od najpomembnejših filozofskih smeri 20.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Strukturalizem
Tvorjenka
Tvorjenka je beseda, napravljena iz besedotvorne podstave in obrazila, npr.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Tvorjenka
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Valentin Vodnik
Zloženka
Zloženka je "beseda, narejena z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom." Jože Toporišič v Slovenski slovnici glede na podstavo in obrazila loči štiri besedotvorne vrste.
Poglej Zgodovina slovenskega besedotvorja in Zloženka