Kazalo
50 odnosi: Andezit, Antična Šparta, Antični Korint, Antika, Apeninski polotok, Balkan, Bazilika Marije Snežne, Rim, Benetke, Druga svetovna vojna, Gaj Avgust Oktavijan, Grčija, Hadrijan, Hadrijanova vila, Iberski polotok, Italija, Kapitel, Karbon, Kastor in Polidevk, Köln, Korintski slog, Labradorit, Lakonija, Lateranska krstilnica, Mikenska doba, Minojska doba, Neron, Nimfej, Opus sectile, Paleozoik, Palermo, Pavzanij (geograf), Peloponez, Perm, Pompeji, Porfir, Ravena, Renesansa, Rim, Rimsko cesarstvo, Riton, Santa Maria dei Miracoli, Benetke, Sicilija, Srednja Evropa, Srednji vek, Sremska Mitrovica, Stolnica svetega Marka, Benetke, Tabernakelj, Toledo, Vatikan, Zevs.
- Vulkanske kamnine
Andezit
ZDA)USGS: Stewart Park Andesite http://pubs.usgs.gov/imap/i2799/photos/24-Stewart_Peak_andesite.html Vzorec andezita mandljastimi mehurji, napolnjenimi z zeolitom; velikost vzorca je 8 cm Diagram QAPF Diagram TAS: andezitu pripada polje O2 Andezit je temno obarvana finozrnata ekstruzivna magmatska kamnina (predornina) s srednjo sestavo in afanitsko do porfiritsko teksturo.
Poglej Zeleni grški porfir in Andezit
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Zeleni grški porfir in Antična Šparta
Antični Korint
Apolonov tempelj, Antični Korint Antični Korint (/ kɔrɪnθ /; grško in starogrško Κόρινθος, Kórinthos) je bil mestna državica (polis) ob Korintski ožini, ozkem pasu zemljišča, ki povezuje Peloponez s celinsko Grčijo, kar je približno na pol poti med Atenami in Šparto.
Poglej Zeleni grški porfir in Antični Korint
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Zeleni grški porfir in Antika
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Zeleni grški porfir in Apeninski polotok
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Zeleni grški porfir in Balkan
Bazilika Marije Snežne, Rim
Bazilika Marije Snežne (italijansko Basilica Papale di Santa Maria Maggiore, latinsko Basilica Sanctae Mariae Maioris) je znana tudi pod imenom Marija Snežnica, Liberijanska bazilika ali Marija pri jaslicah, in je največja Marijina katoliška cerkev v Rimu, Italija.
Poglej Zeleni grški porfir in Bazilika Marije Snežne, Rim
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Zeleni grški porfir in Benetke
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Zeleni grški porfir in Druga svetovna vojna
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Zeleni grški porfir in Gaj Avgust Oktavijan
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Zeleni grški porfir in Grčija
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Zeleni grški porfir in Hadrijan
Hadrijanova vila
Hadrijanova vila (italijansko Villa Adriana) je velik rimski arheološki kompleks v Tivoliju v Italiji.
Poglej Zeleni grški porfir in Hadrijanova vila
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Zeleni grški porfir in Iberski polotok
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Zeleni grški porfir in Italija
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Zeleni grški porfir in Kapitel
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Zeleni grški porfir in Karbon
Kastor in Polidevk
Kastor in Polidevk (ali v latinščini Poluks) sta bila polbrata dvojčka v grški in rimski mitologiji znana kot Dioscuri ali Dioskouroi.
Poglej Zeleni grški porfir in Kastor in Polidevk
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Zeleni grški porfir in Köln
Korintski slog
Stebri korintskega sloga na Jupitrovem templju v Atenah Korintski slog ali korintski red je eden od slogov v klasični grški arhitekturi z značilnimi stebri s 24 kanelurami in bazo kot jonski, ki ji je dodana kvadratna plošča plinta s kapitelom, oblikovanim kot košara s stiliziranimi listi akanta.
Poglej Zeleni grški porfir in Korintski slog
Labradorit
Labradorit je tektosilikatni mineral iz družine glinencev s kemijsko formulo ((Ca,Na)(Al,Si)4O8).
Poglej Zeleni grški porfir in Labradorit
Lakonija
Lakonija (grško Λακωνία), znana tudi kot Lakedajmonija, je regija na jugovzhodnem delu polotoka Peloponez.
Poglej Zeleni grški porfir in Lakonija
Lateranska krstilnica
Kupolasta osmerokotna Lateranska krstilnica stoji nekoliko ločeno od nadbazilike svetega Janeza Lateranskega v Rimu, kateremu se je pridružila kasnejša gradnja.
Poglej Zeleni grški porfir in Lateranska krstilnica
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Poglej Zeleni grški porfir in Mikenska doba
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Poglej Zeleni grški porfir in Minojska doba
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Zeleni grški porfir in Neron
Nimfej
Nimfej (starogrš. νυμφαῖον), v klasični Grčiji svetišče, posvečeno nimfam.
Poglej Zeleni grški porfir in Nimfej
Opus sectile
Opus sectile je oblika pietra dura, popularizirana v starodavnem in srednjeveškem rimskem svetu, kjer so materiale rezali in vgrajevali v stene in tla, da bi naredili sliko ali vzorec.
Poglej Zeleni grški porfir in Opus sectile
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Zeleni grški porfir in Paleozoik
Palermo
Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.
Poglej Zeleni grški porfir in Palermo
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Poglej Zeleni grški porfir in Pavzanij (geograf)
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Zeleni grški porfir in Peloponez
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Zeleni grški porfir in Perm
Pompeji
Pompêji so bili poleg mesta Herkulanej in nekaterih manjših krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna občina, ki jih je 24.
Poglej Zeleni grški porfir in Pompeji
Porfir
Porfir Porfir je skupno ime za vse magmatske kamnine z velikim deležem ortoklaza in obarvanih mineralov in s porfirsko strukturo, pa tudi skrajšana označitev za kremenov porfir ali ortofir.
Poglej Zeleni grški porfir in Porfir
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Zeleni grški porfir in Ravena
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Zeleni grški porfir in Renesansa
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Zeleni grški porfir in Rim
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Zeleni grški porfir in Rimsko cesarstvo
Riton
Riton je konična posoda, iz katere so pili pijačo, da bi bili pijani ali pa so pijančevali ob nekaterih slovesnostih, kot so pitne daritve, lahko pa je le stal na mizi.
Poglej Zeleni grški porfir in Riton
Santa Maria dei Miracoli, Benetke
Santa Maria dei Miracoli (morda v slovenščini Cerkev svete Marije čudežev) je cerkev v okrožju (sestiere) Cannaregio v Benetkah, Italija.
Poglej Zeleni grški porfir in Santa Maria dei Miracoli, Benetke
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Zeleni grški porfir in Sicilija
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Zeleni grški porfir in Srednja Evropa
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Zeleni grški porfir in Srednji vek
Sremska Mitrovica
Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Poglej Zeleni grški porfir in Sremska Mitrovica
Stolnica svetega Marka, Benetke
Zgornji del fasade Konstantin in Demetrij konicah loka Stolnica svetega Marka v Benetkah v Italiji je stolnica Nadškofije Benetke in bazilika.
Poglej Zeleni grški porfir in Stolnica svetega Marka, Benetke
Tabernakelj
Tabernakelj Tabernakelj (latinsko tabernaculum - koš, šotor) je v katoliški cerkvi oznaka za prostor, kjer se hranijo ciborij s posvečenimi hostijami, ki predstavljajo Najsvetejše - telo Kristusa, pa tudi monštranca in kelihi.
Poglej Zeleni grški porfir in Tabernakelj
Toledo
Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela; lokalno? Tolede) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.
Poglej Zeleni grški porfir in Toledo
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Poglej Zeleni grški porfir in Vatikan
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Zeleni grški porfir in Zevs
Glej tudi
Vulkanske kamnine
Prav tako znan kot Lapis lacedaemonius.