Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Kastor in Polidevk

Index Kastor in Polidevk

Kastor in Polidevk (ali v latinščini Poluks) sta bila polbrata dvojčka v grški in rimski mitologiji znana kot Dioscuri ali Dioskouroi.

Kazalo

  1. 35 odnosi: Antična Šparta, Argo, Argonavti, Atene, Črno morje, Bitinija, Circus Maximus, Delfi, Dvojčka (ozvezdje), Elijev ogenj, Evripid, Helena (mitologija), Herkul, Heziod, Homer, Iliada, Jazon, Kibela, Klitajmnestra, Libacija, Magna Graecia, Mark Tulij Cicero, Metopa, Odiseja, Papež Gelazij I., Plavt, Relief (umetnost), Rim, Rimski forum, Skopas, Tarkvinija, Tezej, Troja, Votivni dar, Zevs.

Antična Šparta

Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.

Poglej Kastor in Polidevk in Antična Šparta

Argo

Argo je lahko.

Poglej Kastor in Polidevk in Argo

Argonavti

Argo, slika Lorenza Coste Argonávti so bili v grški mitologiji skupina junakov, ki so v času pred trojansko vojno na ladji Argo (od tod tudi ime Argo-navti) spremljali Jazona na otok Kolhido, kjer je bilo spravljeno zlato runo.

Poglej Kastor in Polidevk in Argonavti

Atene

Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.

Poglej Kastor in Polidevk in Atene

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Kastor in Polidevk in Črno morje

Bitinija

Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

Poglej Kastor in Polidevk in Bitinija

Circus Maximus

Circus Maximus (v latinščini za 'največji ali velik cirkus'; italijansko Circo Massimo) je antični rimski stadion za dirke z vozovi in množično zabavo, ki stoji v Rimu v Italiji.

Poglej Kastor in Polidevk in Circus Maximus

Delfi

Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.

Poglej Kastor in Polidevk in Delfi

Dvojčka (ozvezdje)

Dvojčka (znak 18px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Kastor in Polidevk in Dvojčka (ozvezdje)

Elijev ogenj

Elijev ogenj na koncih jamborjev na ladji Elijev ogenj je električni vremenski pojav, pri katerem svetleča plazma nastane zaradi koronske razelektritve, tj.

Poglej Kastor in Polidevk in Elijev ogenj

Evripid

Evrípid ali Evrípides (Euripídes), starogrški dramatik, * okoli 480 pr. n. št., † 406 pr. n. št. Evripid je bil zadnji od treh velikih tragedov klasičnih Aten (druga dva sta bila Ajshil in Sofoklej).

Poglej Kastor in Polidevk in Evripid

Helena (mitologija)

Helena in Paris Helena je v grški mitologiji hči Zevsa in Lede; sestra Kastorja in Polidevka.

Poglej Kastor in Polidevk in Helena (mitologija)

Herkul

Antonia del Pollaiola Herkul je bil v rimski mitologiji mitološki junak, v grški mitologiji znan kot Heraklej (Ἡρακλῆς).

Poglej Kastor in Polidevk in Herkul

Heziod

Heziod (tudi Hesiod) (Hêsíodos, latinsko Hesiodus), grški pesnik in rapsod, živel okoli 700 pr. n. št. v Askri v Beociji.

Poglej Kastor in Polidevk in Heziod

Homer

Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.

Poglej Kastor in Polidevk in Homer

Iliada

Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.

Poglej Kastor in Polidevk in Iliada

Jazon

Kip Jazona pred gradom Schönbrunn na Dunaju Jazon prinaša zlato runo Peliju, detajl z grške vaze Jazon (starogrško: Ιάσων, etruščansko: Easun) je bil v grški mitologiji heroj, ki se je s skupino Argonavtov podal na iskanje zlatega runa.

Poglej Kastor in Polidevk in Jazon

Kibela

Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.

Poglej Kastor in Polidevk in Kibela

Klitajmnestra

John Collier, 1882 Klitajmnestra (izvirno Κλυταιμνήστρα) je bila v grški mitologiji žena Agamemnona, kralja Miken in sestra Helene Trojanske.

Poglej Kastor in Polidevk in Klitajmnestra

Libacija

Libacija je ritualno zalivanje tekočine (npr. mleka ali druge tekočine, kot je koruzna moka, pomešana z vodo) ali zrnja, kot je riž, kot daritev bogu ali duhu ali v spomin na mrtve.

Poglej Kastor in Polidevk in Libacija

Magna Graecia

Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.

Poglej Kastor in Polidevk in Magna Graecia

Mark Tulij Cicero

Mark Tulij Cicero oz.

Poglej Kastor in Polidevk in Mark Tulij Cicero

Metopa

Metopa iz Partenona prikazuje del bitke med Kentavrom in Lapitom V klasični arhitekturi je metopa (μετόπη) pravokoten arhitekturni element, ki zapolnjuje prostor med dvema triglifoma v dorskem frizu, ki je dekorativni pas med arhitravom in vencem na pročelju ali okoli celega templja.

Poglej Kastor in Polidevk in Metopa

Odiseja

Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.

Poglej Kastor in Polidevk in Odiseja

Papež Gelazij I.

Gelazij I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 410 Afrika, (Rimsko cesarstvo); papež izvoljen 1. marec 492; † 19. november 496 Rim, pokopan 21. november 496 Bazilika svetega Petra, Rim (Italija, Vzhodnogotsko kraljestvo).

Poglej Kastor in Polidevk in Papež Gelazij I.

Plavt

Tit Makcij Plavt, starorimski komediograf, * verjetno 254 pr. n. št., Sarsina (mesto v Umbriji), † 184 pr. n. št. Rojen je bil najverjetneje v Sarsini v Italiji.

Poglej Kastor in Polidevk in Plavt

Relief (umetnost)

Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.

Poglej Kastor in Polidevk in Relief (umetnost)

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Kastor in Polidevk in Rim

Rimski forum

Rimski forum, znan tudi po latinskem imenu Forum Romanum (italijansko: Foro Romano), je pravokotni forum (trg), obdan z razvalinami več pomembnih starih vladnih zgradb v središču mesta Rim, Italija.

Poglej Kastor in Polidevk in Rimski forum

Skopas

Skopas (starogrško Σκόπας) (okoli 395 pr. n. št.–350 pr. n. št.) je bil starogrški kipar in arhitekt, najbolj znan po kipu Meleagerja, bakrenem kipu Afrodite in glavi boginje Higieje, Asklepijeve hčere.

Poglej Kastor in Polidevk in Skopas

Tarkvinija

Tarkvinija (italijansko Tarquinia), nekdanji Corneto, je staro mesto v pokrajini Viterbo, v Laciju v Italiji, znano predvsem zaradi poslikanih etruščanskih grobnic v nekropolah ali pokopališčih, ki so na seznamu Unesco-ve svetovne dediščine.

Poglej Kastor in Polidevk in Tarkvinija

Tezej

Tezej ubija Minotavra Tezêj ali Tezêus (Thēséus) je bil v grški mitologiji sin atenskega kralja Ajgeja in največji jonski junak.

Poglej Kastor in Polidevk in Tezej

Troja

Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.

Poglej Kastor in Polidevk in Troja

Votivni dar

Votivni dar je eden ali več predmetov, ki so prikazani ali shranjeni brez namena izterjave ali uporabe na svetem kraju v verske namene.

Poglej Kastor in Polidevk in Votivni dar

Zevs

Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.

Poglej Kastor in Polidevk in Zevs

Prav tako znan kot Kastor in Poldevk, Kastor in Poluks.