Hitreje kot brskalnik!
38 odnosi: Baltoslovanski jeziki, Bastarni, Burgundi, Buri (germansko pleme), Danska, Gepidi, Germani, Germanski jeziki, Gotščina, Goti, Grevtungi, Hari, Hasdingi, Heruli, Jezikoslovje, Jordan (zgodovinar), Krim (polotok), Krimski Goti, Laba, Lemovi, Lugi, Norveška, Odra, Ostrogoti, Pavel Diakon, Plinij starejši, Prokopij iz Cezareje, Publij Kornelij Tacit, Rogaland, Rugi, Silingi, Skandinavija, Skiri, Tervingi, Toponomastika, Vandali, Visla, Vizigoti.
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Baltoslovanski jeziki · Poglej več »
Bastarni
Rimska Dakija in sosednje pokrajine leta 125 Bastarni (latinsko ali, starogrško ali, Bastárnai ali Bastérnai) so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo od leta 200 pr.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Bastarni · Poglej več »
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Burgundi · Poglej več »
Buri (germansko pleme)
Karpatih Buri so bili germansko pleme, omenjeno v Tacitovi Germaniji, kjer so sprva "zaprli hrbet" Markomanom in Kvadom na Češkem in Moravskem.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Buri (germansko pleme) · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Danska · Poglej več »
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Gepidi · Poglej več »
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Germani · Poglej več »
Germanski jeziki
Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Germanski jeziki · Poglej več »
Gotščina
Gotščina (*gutisko razda) je izumrl germanski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Gotov in še posebej Vizigotov.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Gotščina · Poglej več »
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Goti · Poglej več »
Grevtungi
Grevtungi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Grevtungi · Poglej več »
Hari
Ime Hari je različica imena Henrik.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Hari · Poglej več »
Hasdingi
Hasdingi so bili eno od vandalskih ljudstev v rimski dobi.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Hasdingi · Poglej več »
Heruli
Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Heruli · Poglej več »
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Jezikoslovje · Poglej več »
Jordan (zgodovinar)
Justijnijan I. Jordan (grško, Iordánis o Alanós, slovensko Jordan Alan, latinsko ali) je bil bizantinski državni uradnik, verjetno gotskega porekla, ki je kasneje postal zgodovinar, * ni znano, † 6.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Jordan (zgodovinar) · Poglej več »
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Krim (polotok) · Poglej več »
Krimski Goti
Krimski Goti so bila skupina gotskih plemen, ki so po selitvi Gotov na zahod ostala na ozemlju okrog Črnega morja, predvsem na polotoku Krimu.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Krimski Goti · Poglej več »
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Laba · Poglej več »
Lemovi
Rugijcev, ki so živeli v bližini Lemovijcev. Lemovi so bili germansko pleme, ki ga je Tacit poimenoval le enkrat v poznem 1.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Lemovi · Poglej več »
Lugi
Lugi, tudi Lugijci, Ligi, Ligijci, Lugioni, Lugijani ali Lugoi, so bili plemenska zveza, ki jo omenjano rimski avtorji od leta 100 pr.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Lugi · Poglej več »
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Norveška · Poglej več »
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Odra · Poglej več »
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Ostrogoti · Poglej več »
Pavel Diakon
Pavel Diakon, tudi Paul Warnefried, langobardski benediktinec, diakon in zgodovinar, * ok.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Pavel Diakon · Poglej več »
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Plinij starejši · Poglej več »
Prokopij iz Cezareje
Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Prokopij iz Cezareje · Poglej več »
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Publij Kornelij Tacit · Poglej več »
Rogaland
Rogaland je okrožje regije Zahodna Norveška, ki meji na Severno morje na zahodu in okraje Vestland na severu, Vestfold og Telemark na vzhodu ter Agder na vzhodu in jugovzhodu.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Rogaland · Poglej več »
Rugi
Naselitvena ozemlja Rugov: Rogaland, Pomeranija (od 1. stoletja), Rugiland (5. stoletje), Rügen (nezanesljivo) Rugi, Rogi ali Rugijci so bili staroveško germansko ljudstvo.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Rugi · Poglej več »
Silingi
Upodobitev Magna Germania v začetku 2. stoletja, vključno z lokacijo Silingov Silingi (– Silingai) so bili germansko pleme, del večje skupine Vandalov.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Silingi · Poglej več »
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Skandinavija · Poglej več »
Skiri
Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Skiri · Poglej več »
Tervingi
Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Tervingi · Poglej več »
Toponomastika
Toponomástika (ali tudi toponímika) (grško topos - kraj + ounouma - ime) je taksonomska pomožna zgodovinska, geografska in jezikoslovna znanstvena veda, ki preučuje izvor in pomen krajevnih imen (toponimov).
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Toponomastika · Poglej več »
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Vandali · Poglej več »
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Visla · Poglej več »
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Novo!!: Vzhodnogermanski jeziki in Vizigoti · Poglej več »
Preusmerja sem:
Odrsko - vislski germanski jeziki.
