Kazalo
36 odnosi: Avstro-Ogrska, Baškortostan, Baku, Biografija, Dunaj, Esej, Francija, Furlanija - Julijska krajina, Gestapo, Idrija, Italija, Josif Stalin, Kapitulacija, Komunizem, Koncentracijsko taborišče Dachau, Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof, Kraljevina Italija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kranj, Literarna zgodovina, Ljubljana, Marksizem, Moskva, Nemci, Novinarstvo, Politik, Potni list, Prevajanje, Rod, Slovenci, Sovjetska zveza, Trst, 11. april, 1905, 1944, 8. maj.
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Avstro-Ogrska
Baškortostan
Republika Baškortostan ali Baškirija (baškirsko Башҡортоста́н Респу́бликаһы, Bašqortostan Respublikahy) je avtonomna republika Ruske federacije v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Baškortostan
Baku
Baku (ali) je glavno mesto Azerbajdžana in največje mesto v državi.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Baku
Biografija
Plutarhova ''Življenja'' v izdaji iz leta 1727 Biografija (iz grške besede Bios.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Biografija
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Dunaj
Esej
Esej je ena od proznih literarnih zvrsti, v kateri avtor izpostavi svoje (subjektivno) stališče do problemahttp://www.britannica.comMiran Štuhec.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Esej
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Francija
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Furlanija - Julijska krajina
Gestapo
koncentracijskem taborišču Mauthausen Gestapo (kratica za Geheime Staatspolizei: tajna državna policija) je bila uradna tajna policijska organizacija v nacistični Nemčiji.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Gestapo
Idrija
Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Idrija
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Italija
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Josif Stalin
Kapitulacija
Kapitulacija, tudi vdaja, pomeni v vojaškem izrazoslovju prenehanje oboroženega odpora in podreditev državi zmagovalki.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Kapitulacija
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Komunizem
Koncentracijsko taborišče Dachau
Koncentracijsko taborišče Dachau Koncentracijsko taborišče Dachau (KZ Dachau) je bilo nemško taborišče v mestu Dachau, okoli 20 km severno od Münchna.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Koncentracijsko taborišče Dachau
Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof
Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof je bilo nacistično koncentracijsko taborišče v Vogezih blizu alzaške vasi Natzwiller v Franciji, v mestu Schirmeck, približno 50 km jugozahodno od Strasbourga.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Kraljevina Italija
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Kranj
Literarna zgodovina
Literarna zgodovina je eno od poglavij literarne vede.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Literarna zgodovina
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Ljubljana
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Marksizem
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Moskva
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Nemci
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Novinarstvo
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Politik
Potni list
Slovenski potni list biometrični potni list Hrvaški potni list Pótni líst je potna listina, ki je namenjena za potovanje in bivanje v tujini ter za povratek nazaj v domovino.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Potni list
Prevajanje
Prevajanje je proces prenosa pomena iz izvirnega jezika v ciljni jezik.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Prevajanje
Rod
Rod je lahko.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Rod
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Slovenci
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Sovjetska zveza
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in Trst
11. april
11.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in 11. april
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in 1905
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in 1944
8. maj
8.
Poglej Vladimir Martelanc (publicist) in 8. maj