Kazalo
28 odnosi: Avstro-Ogrska, Švica, Cislajtanija, Doktorat, Dravsko polje, Dunaj, Fran Levec, Fribourg, Gorenjska, Inštitut za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje, Kranjska, Literarni zgodovinar, Ljubljana, Oglej, Pomožne zgodovinske vede, Pravo, Seznam slovenskih zgodovinarjev, Simon Rutar, Slovenci, Smlednik, Srednji vek, Univerza v Gradcu, Urbar, Zgodovinar, 1877, 1904, 20. januar, 7. oktober.
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Vladimir Levec in Avstro-Ogrska
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Vladimir Levec in Švica
Cislajtanija
Cislajtanija (kar pomeni dežela na tej strani Leithe) je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske.
Poglej Vladimir Levec in Cislajtanija
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Vladimir Levec in Doktorat
Dravsko polje
Dravsko polje je obsežen ravninski del Štajerske na desnem bregu reke Drave.
Poglej Vladimir Levec in Dravsko polje
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Vladimir Levec in Dunaj
Fran Levec
Fran Levec, slovenski literarni zgodovinar, esejist, urednik in slovaropisec, * 4. julij 1846, Ježica, † 2. december 1916, Ljubljana.
Poglej Vladimir Levec in Fran Levec
Fribourg
Fribourg (nem. Freiburg im Üechtland) je glavno mesto kantona Fribourg in okrožja Sarine.
Poglej Vladimir Levec in Fribourg
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Poglej Vladimir Levec in Gorenjska
Inštitut za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje
dunajske univerze Inštitut za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje, kratica IFÖG) je zgodovinska izobraževalna in raziskovalna institucija s sedežem na Dunaju. Inštitut je bil ustanovljen leta 1854, da bi z raziskovanjem zgodovine krepil patriotizem v Avstrijskem cesarstvu, vendar se je že pod ravnateljstvom Theodorja von Sickla (1869-1891) po zgledu pariške École nationale des chartes razvil v eno glavnih evropskih raziskovalnih in izobraževalnih ustanov na področju pomožnih zgodovinskih znanosti.
Poglej Vladimir Levec in Inštitut za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Vladimir Levec in Kranjska
Literarni zgodovinar
Literarni zgodovinar je strokovnjak za literarno zgodovino.
Poglej Vladimir Levec in Literarni zgodovinar
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Vladimir Levec in Ljubljana
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Vladimir Levec in Oglej
Pomožne zgodovinske vede
Pomožne zgodovinske vede so sestavni del zgodovinopisja kot samostojne znanosti.
Poglej Vladimir Levec in Pomožne zgodovinske vede
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Vladimir Levec in Pravo
Seznam slovenskih zgodovinarjev
Seznam slovenskih zgodovinarjev (vključuje arhiviste/arhivarje in muzeologe ter deloma zgodovinarje lastnih strok, pa tudi znanosti in tehnike).
Poglej Vladimir Levec in Seznam slovenskih zgodovinarjev
Simon Rutar
Simon Rutar, slovenski zgodovinar, geograf in arheolog, * 12. oktober 1851, Krn, † 3. maj 1903, Ljubljana.
Poglej Vladimir Levec in Simon Rutar
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Vladimir Levec in Slovenci
Smlednik
Smlednik je naselje v Občini Medvode.
Poglej Vladimir Levec in Smlednik
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Vladimir Levec in Srednji vek
Univerza v Gradcu
Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.
Poglej Vladimir Levec in Univerza v Gradcu
Urbar
Urbar je v osnovi popis zemljiške posesti ter z njo povezanih dohodkov in pravic.
Poglej Vladimir Levec in Urbar
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Vladimir Levec in Zgodovinar
1877
1877 (MDCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Vladimir Levec in 1877
1904
1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Vladimir Levec in 1904
20. januar
20.
Poglej Vladimir Levec in 20. januar
7. oktober
7.
Poglej Vladimir Levec in 7. oktober