Kazalo
31 odnosi: Arheologija, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Beneška Slovenija, Bovec, Cerkno, Cislajtanija, Dunaj, Geograf, Goriška, Gorica, Gregor Krek, Istra, Krn, Kobarid, Ljubljana, Muzej, Nova Gorica, Seznam slovenskih arheologov, Seznam slovenskih zgodovinarjev, Slovenci, Split, Terminologija, Tolmin, Trst, Univerza, Univerza v Gradcu, Zgodovinar, 12. oktober, 1851, 1903, 3. maj.
- Slovenski arheologi
- Slovenski geografi
- Slovenski rimokatoličani
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Simon Rutar in Arheologija
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Simon Rutar in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Simon Rutar in Avstro-Ogrska
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Simon Rutar in Beneška Slovenija
Bovec
Bovec (ali) je slovensko mesto z okoli 1600 prebivalci (2020) in središče občine Bovec.
Poglej Simon Rutar in Bovec
Cerkno
Cerkno je naselje z okoli 1.500 prebivalci in središče občine Cerkno.
Poglej Simon Rutar in Cerkno
Cislajtanija
Cislajtanija (kar pomeni dežela na tej strani Leithe) je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske.
Poglej Simon Rutar in Cislajtanija
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Simon Rutar in Dunaj
Geograf
Geograf je znanstvenik, ki se v splošnem največ ukvarja z geografijo.
Poglej Simon Rutar in Geograf
Goriška
Goriška se lahko nanaša na.
Poglej Simon Rutar in Goriška
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Simon Rutar in Gorica
Gregor Krek
Gregor Krek, slovenski jezikoslovec, filolog in pesnik, * 8. marec 1840, Četena Ravan, † 2. avgust 1905, Gradec.
Poglej Simon Rutar in Gregor Krek
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Simon Rutar in Istra
Krn, Kobarid
Krn je majhna vasica pod istoimensko goro Krn v Občini Kobarid.
Poglej Simon Rutar in Krn, Kobarid
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Simon Rutar in Ljubljana
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Poglej Simon Rutar in Muzej
Nova Gorica
Nova Gorica je mlado, z okoli 13.000 prebivalci (2022) trinajsto največje mesto v Sloveniji in regionalno središče Goriške statistične regije oziroma severne Primorske.
Poglej Simon Rutar in Nova Gorica
Seznam slovenskih arheologov
Seznam slovenskih arheologov (vključuje tudi tuje arheologe, ki so delovali na slovenskem ozemlju).
Poglej Simon Rutar in Seznam slovenskih arheologov
Seznam slovenskih zgodovinarjev
Seznam slovenskih zgodovinarjev (vključuje arhiviste/arhivarje in muzeologe ter deloma zgodovinarje lastnih strok, pa tudi znanosti in tehnike).
Poglej Simon Rutar in Seznam slovenskih zgodovinarjev
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Simon Rutar in Slovenci
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Simon Rutar in Split
Terminologija
Terminologija ali izrazoslovje lahko označuje strokovno ali specializirano izrazje določenega področja ali besedila, lahko pa se nanaša na terminološko vedo kot vejo jezikoslovja, ki se ukvarja s strokovnimi izrazi.
Poglej Simon Rutar in Terminologija
Tolmin
cerkev Sv. Marije v Tolminu Tolmin je mesto v Republiki Sloveniji z okoli 3.300 prebivalci v zgornjem Posočju in sedež istoimenske občine.
Poglej Simon Rutar in Tolmin
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Simon Rutar in Trst
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Simon Rutar in Univerza
Univerza v Gradcu
Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.
Poglej Simon Rutar in Univerza v Gradcu
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Simon Rutar in Zgodovinar
12. oktober
12.
Poglej Simon Rutar in 12. oktober
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Simon Rutar in 1851
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Simon Rutar in 1903
3. maj
3.
Poglej Simon Rutar in 3. maj