Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Večerniške vojne

Index Večerniške vojne

Večerniške vojne (1282—1302 in 1313-1372) je skupno ime za vrsto spopadov in vojn med Aragonci (danes Španci) in Anžujci (Francozi), ki se je odvijala v glavnem v Kraljevini Siciliji in Neapeljskem kraljestvu.

Kazalo

  1. 63 odnosi: Agrigento, Anagni, Anžujsko kraljestvo, Aneksija, Apeninski polotok, Aragonska krona, Aristokracija, Asturija, Španci, Bizantinsko cesarstvo, Bordeaux, Ekskomunikacija, Eugène Scribe, Fevd, Filip IV. Francoski, Flota, Francija, Francozi, Giuseppe Verdi, Goti, Griža, Gvelfi in gibelini, Ibiza, Ivana I. Neapeljska, Kalabrija, Karel I. Anžujski, Karel II. Anžujski, Katalonija, Kraljevina dveh Sicilij, Kraljevina Sicilija, Križarske vojne, Kronika, Kuga, Langobardi, Lombardija, Majorka, Malarija, Malta, Messina, Neapelj, Neapeljsko kraljestvo, Normani, Palermo, Papeška država, Papež, Papež Gregor XI., Papež Martin IV., Papež Nikolaj IV., Pireneji, Plemstvo, ... Razširi indeks (13 več) »

  2. Vojne Francije

Agrigento

Agrigento (sicilijansko Girgenti ali Giurgenti) je mesto z okoli 60.000 prebivalci na južni obali Sicilije v Italiji in glavno mesto pokrajine Agrigento.

Poglej Večerniške vojne in Agrigento

Anagni

Anagni je starodavno mesto in občina v Laciju v osrednji Italiji, v hribih vzhodno-jugovzhodno od Rima.

Poglej Večerniške vojne in Anagni

Anžujsko kraljestvo

''Razsežnost anžujskega kraljestva'' Anžujsko ali Anžuvinsko kraljestvo je ime za imperij, ki ga je ustvaril angleški kralj Henrik II. iz rodbine Anžu - Plantagenet na ozemlju, ki je zavzemalo Anglijo in velik del zahodne Francije (Normandija, Bretanija, grofije ob Loari in Akvitanija z Gaskonjo).

Poglej Večerniške vojne in Anžujsko kraljestvo

Aneksija

Aneksija (sestavljanka iz latinskega 'ad' in 'nexus', priključiti) je v mednarodnem pravu izraz za nasilno priključitev oz.

Poglej Večerniške vojne in Aneksija

Apeninski polotok

Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.

Poglej Večerniške vojne in Apeninski polotok

Aragonska krona

Aragonska krona je bila skupnost monarhij pod vodstvom aragonskih kraljev (1162-1716).

Poglej Večerniške vojne in Aragonska krona

Aristokracija

Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.

Poglej Večerniške vojne in Aristokracija

Asturija

Asturija (španščina; asturijščina Asturije), uradno Kneževina Asturija (španščina Principado de Asturias; asturijsko Principáu d'Asturies; galicijsko-asturijsko Principao d'Asturias), je avtonomna skupnost z 10.600 kv.km in s približno milijonom prebivalcev na severozahodu Španije.

Poglej Večerniške vojne in Asturija

Španci

Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.

Poglej Večerniške vojne in Španci

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Večerniške vojne in Bizantinsko cesarstvo

Bordeaux

Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.

Poglej Večerniške vojne in Bordeaux

Ekskomunikacija

Ekskomunikácija ali izóbčenje je ukrep, s katerim se osebo (prisilno) izključi iz neke organizacije.

Poglej Večerniške vojne in Ekskomunikacija

Eugène Scribe

Eugène Augustin Scribe, francoski dramatik in libretist, * 24. december 1791, Pariz, Francija, † 20. februar 1861, Pariz.

Poglej Večerniške vojne in Eugène Scribe

Fevd

Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.

Poglej Večerniške vojne in Fevd

Filip IV. Francoski

Filip IV., imenovan tudi Lepi (francosko Philippe IV le Bel), francoski kralj iz dinastije Kapetingov, * 5. oktober 1268, Fontainebleau † 29. november 1314, Fontainebleau.

Poglej Večerniške vojne in Filip IV. Francoski

Flota

Ameriška šesta flota med napadom na Iwo Jimo Flota (fran. flotte.

Poglej Večerniške vojne in Flota

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Večerniške vojne in Francija

Francozi

Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Poglej Večerniške vojne in Francozi

Giuseppe Verdi

Giuseppe Fortunino Francesco Verdi, italijanski operni skladatelj, * 10. oktober 1813, Roncole (danes Roncole Verdi) pri Parmi, Italija, † 27. januar 1901, Milano, Italija.

Poglej Večerniške vojne in Giuseppe Verdi

Goti

Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Večerniške vojne in Goti

Griža

Gríža ali dizenterija je črevesna nalezljiva bolezen, za katero je značilna močna driska, ki jo pogosto spremlja kri v blatu.

Poglej Večerniške vojne in Griža

Gvelfi in gibelini

Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.

Poglej Večerniške vojne in Gvelfi in gibelini

Ibiza

Pogled na mesto Ibiza iz zraka Ibiza (katalonsko Eivissa) je otok v Sredozemlju, približno 80 km stran od španske obale.

Poglej Večerniške vojne in Ibiza

Ivana I. Neapeljska

Da bi omilil napetosti v družini, je Robert 1333.

Poglej Večerniške vojne in Ivana I. Neapeljska

Kalabrija

Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.

Poglej Večerniške vojne in Kalabrija

Karel I. Anžujski

Karel I. Anžujski (• Pariz, 21. marca 1226, † Foggia, 7. januarja 1285), grof Anžuja (Anjou) in Maina, grof Provanse in Forcalquiera, kralj Sicilije, kralj Neaplja, princ Taranta, kralj Albanije, princ Ahaje in kralj Jeruzalema.

Poglej Večerniške vojne in Karel I. Anžujski

Karel II. Anžujski

Karel II.

Poglej Večerniške vojne in Karel II. Anžujski

Katalonija

Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.

Poglej Večerniške vojne in Katalonija

Kraljevina dveh Sicilij

Kraljevina dveh Sicilij je bila država, ki je zavzemala današnjo južno Italijo od leta 1816 do leta 1861.

Poglej Večerniške vojne in Kraljevina dveh Sicilij

Kraljevina Sicilija

Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.

Poglej Večerniške vojne in Kraljevina Sicilija

Križarske vojne

prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.

Poglej Večerniške vojne in Križarske vojne

Kronika

Krónika (grško khrónos - čas) je privzeta beseda iz grščine, ki pomeni obširen zapis pomembnejših dogodkov zapisan po zaporedju dogajanja.

Poglej Večerniške vojne in Kronika

Kuga

Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.

Poglej Večerniške vojne in Kuga

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Poglej Večerniške vojne in Langobardi

Lombardija

Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Večerniške vojne in Lombardija

Majorka

Palma de Mallorca Majorka je španski otok v Sredozemskem morju s 3.640 km² in okoli milijonom prebivalcev, ki skupaj z otoki Menorca, Ibiza in drugimi spada med Balearske otoke.

Poglej Večerniške vojne in Majorka

Malarija

Malárija (italijansko mala aria - slab zrak), starinsko tudi močvirska mrzlica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo nekatere vrste zajedavskih praživali iz razreda trosovcev, plazmodiji (Plasmodium).

Poglej Večerniške vojne in Malarija

Malta

Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.

Poglej Večerniške vojne in Malta

Messina

Messina (sicilsko Missina) je glavno mesto italijanskega metropolitanskega mesta Messina.

Poglej Večerniške vojne in Messina

Neapelj

Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.

Poglej Večerniške vojne in Neapelj

Neapeljsko kraljestvo

Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.

Poglej Večerniške vojne in Neapeljsko kraljestvo

Normani

12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.

Poglej Večerniške vojne in Normani

Palermo

Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.

Poglej Večerniške vojne in Palermo

Papeška država

Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.

Poglej Večerniške vojne in Papeška država

Papež

Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).

Poglej Večerniške vojne in Papež

Papež Gregor XI.

Gregor XI., rojen kot Pierre Roger de Beaufort je bil katoliški papež; * 1329 grad Maumont (Limousin, okraj Rosiers d'Égletons, Francosko kraljestvo, danes: Francija); † 27. marec 1378, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).

Poglej Večerniške vojne in Papež Gregor XI.

Papež Martin IV.

Papež Martin IV., rojen kot Simon de Brion (Mompis ali Mompitius, Simon de Brie) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1210 naselje Mainpincien (župnija Andrezel pri Joignyju, Francija); † 28. marec 1285 Perugia (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Večerniške vojne in Papež Martin IV.

Papež Nikolaj IV.

Papež Nikolaj IV., rojen kot Girolamo Masci, (v starejših virih samo Girolamo d’Ascoli) je bil OFM in rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve; * 30. september 1227 Lisciano (Marke, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 4. april 1292 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Večerniške vojne in Papež Nikolaj IV.

Pireneji

Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.

Poglej Večerniške vojne in Pireneji

Plemstvo

Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.

Poglej Večerniške vojne in Plemstvo

Politična stranka

Politična stranka je organizacija, ki si prizadeva priti na oblast ali vsaj dobiti čim večji vpliv na izvajanje državne politike.

Poglej Večerniške vojne in Politična stranka

Sicilija

Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.

Poglej Večerniške vojne in Sicilija

Sicilske večernice

Sicilske večernice (italijansko Vespri siciliani, sicilsko Vespiri siciliani) so bile upor, ki je izbruhnil v Palermu med večernicami na velikonočni ponedeljek leta 1282 proti oblasti v Franciji rojenega Karla I. Anžujskega, od leta 1266 kralja Sicililskega kraljestva.

Poglej Večerniške vojne in Sicilske večernice

Sicilski parlament

Palermu, glavni zgodovinski sedež sicilskega parlamenta Sicilski parlament je bil zakonodajna oblast Kraljevine Sicilije.

Poglej Večerniške vojne in Sicilski parlament

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Poglej Večerniške vojne in Sredozemlje

Tarascon

Tarascon (provansalsko Tarascoun) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Bouches-du-Rhône regije Provansa-Alpe-Azurna obala.

Poglej Večerniške vojne in Tarascon

Toskana

Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Večerniške vojne in Toskana

Trubadur

Trubadúr je bil pesnik in pevec v srednjeveški Franciji.

Poglej Večerniške vojne in Trubadur

Vazal

Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.

Poglej Večerniške vojne in Vazal

Vitez

Hermana II na viteškem turnirju Vitez (francosko chevalier, latinsko eques, nemško Ritter, rusko rycaŕ), v srednjem veku naziv za vojaka na konju, v širšem smislu tudi naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza.

Poglej Večerniške vojne in Vitez

Vojna

Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.

Poglej Večerniške vojne in Vojna

Zapor

Glavna stavba zapora v Fremantlu (Avstralija) Zapor je organizacija in ustanova, v katerih se nahajajo ljudje, ki so storili odklonska (kriminalna) dejanja znotraj družbe in jih je družba zato kaznovala.

Poglej Večerniške vojne in Zapor

Zgodovinar

Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.

Poglej Večerniške vojne in Zgodovinar

Glej tudi

Vojne Francije

Prav tako znan kot Vojna siciljanskih večernic.

, Politična stranka, Sicilija, Sicilske večernice, Sicilski parlament, Sredozemlje, Tarascon, Toskana, Trubadur, Vazal, Vitez, Vojna, Zapor, Zgodovinar.