Kazalo
52 odnosi: Anton Ingolič, Žumberak, Čakovec, Črnomelj, Balkan, Ban, Beneška republika, Benetke, Bosna, Ciper, Domen (Josip Jurčič), Dravsko polje, Furlanija, Gorjanci, Hrvaška, Ivan Lah, Ivan Tavčar, Jadransko morje, Jože Dular, Josip Jurčič, Karlovec, Kočevje, Kostanjevica, Kranjci, Krka, Kvarner, Lea Fatur, Liburni, Ljubljana, Maribor, Metlika, Miroslav Malovrh, Novo mesto, Opatija, Primorsko-goranska županija, Orehovec, Ozalj, Pohorje, Protagonist, Ptuj, Rokovnjači, Senj, Slavko Dokl, Slovaška, Slovani, Slovenci, Srbi, Trst, Turki, Uskoki, Vlahi, ... Razširi indeks (2 več) »
Anton Ingolič
Zgornji Polskavi Anton Ingolič, slovenski pisatelj, profesor in urednik, * 5. januar 1907, Spodnja Polskava (Slovenska Bistrica) † 11. marec 1992, Ljubljana.
Poglej Uskoška povest in Anton Ingolič
Žumberak
Žumberak je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Žumberak Zagrebške županije.
Poglej Uskoška povest in Žumberak
Čakovec
Čakovec (madžarsko Csáktornya, nemško Tschakturn) je mesto s približno 15.000 prebivalci (2021) v severnem delu Hrvaške in središče Medžimurske županije in Medžimurja kot geografske regije.
Poglej Uskoška povest in Čakovec
Črnomelj
Črnómelj (v starejših virih tudi Černomelj, TschernemblLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.) je mesto v Sloveniji, največje mesto v Beli krajini z okoli 5500 prebivalci, sedež istoimenske občine in krajevne skupnosti.
Poglej Uskoška povest in Črnomelj
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Uskoška povest in Balkan
Ban
Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.
Poglej Uskoška povest in Ban
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Uskoška povest in Beneška republika
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Uskoška povest in Benetke
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Uskoška povest in Bosna
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Uskoška povest in Ciper
Domen (Josip Jurčič)
Domen je povest Josipa Jurčiča.
Poglej Uskoška povest in Domen (Josip Jurčič)
Dravsko polje
Dravsko polje je obsežen ravninski del Štajerske na desnem bregu reke Drave.
Poglej Uskoška povest in Dravsko polje
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Uskoška povest in Furlanija
Gorjanci
Gorjanska košenica Gorjanci v jeseni Gorjanci (na hrvaški strani poznani kot Žumberačko gorje, tudi Žumberačka gora) so planotasto hribovje v jugovzhodni Sloveniji, ki obsega 212 kvadratnih kilometrov.
Poglej Uskoška povest in Gorjanci
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Uskoška povest in Hrvaška
Ivan Lah
Ivan Lah, slovenski pisatelj, publicist, prevajalec in profesor na gimnaziji, * 9. december 1881, Ilirska Bistrica, † 18. maj 1938, Ljubljana.
Poglej Uskoška povest in Ivan Lah
Ivan Tavčar
Ivan Tavčar,, slovenski odvetnik, politik in pisatelj, * 28. avgust 1851, Poljane nad Škofjo Loko, † 19. februar 1923, Ljubljana.
Poglej Uskoška povest in Ivan Tavčar
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Uskoška povest in Jadransko morje
Jože Dular
Jože Dular, slovenski pesnik, pisatelj in muzealec, * 24. februar 1915, Vavta vas, † 31. januar 2000, Metlika.
Poglej Uskoška povest in Jože Dular
Josip Jurčič
Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar, * 4. marec 1844, Muljava, Slovenija, † 3. maj 1881, Ljubljana.
Poglej Uskoška povest in Josip Jurčič
Karlovec
Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.
Poglej Uskoška povest in Karlovec
Kočevje
Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Uskoška povest in Kočevje
Kostanjevica
Kostanjevica je lahko.
Poglej Uskoška povest in Kostanjevica
Kranjci
Kranjci je lahko.
Poglej Uskoška povest in Kranjci
Krka
Krka je najdaljši desni pritok Save v Sloveniji.
Poglej Uskoška povest in Krka
Kvarner
Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.
Poglej Uskoška povest in Kvarner
Lea Fatur
Lea Fatur, slovenska mladinska pisateljica, pesnica in dramatičarka, * 15. november 1865, Zagorje pri Pivki, † 1. avgust 1943, Ljubljana.
Poglej Uskoška povest in Lea Fatur
Liburni
Ozemlje Liburnov v 5. stoletju pr. n. št. Liburni so bili antično indoevropsko ljudstvo na območju današnjega hrvaškega Jadrana.
Poglej Uskoška povest in Liburni
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Uskoška povest in Ljubljana
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Uskoška povest in Maribor
Metlika
Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.
Poglej Uskoška povest in Metlika
Miroslav Malovrh
Miroslav Malovrh, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, časnikar in urednik, * 17. oktober 1861, Ljubljana, † 7. marec 1922, Ljubljana.
Poglej Uskoška povest in Miroslav Malovrh
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Uskoška povest in Novo mesto
Opatija, Primorsko-goranska županija
265x265_pik Opatija je občina in znano istrsko turistično mesto ter letovišče s pristaniščem v Kvarnerskem zalivu pod Učko v Primorsko-goranski županiji na istrskem polotoku na Hrvaškem.
Poglej Uskoška povest in Opatija, Primorsko-goranska županija
Orehovec
Orehovec je lahko.
Poglej Uskoška povest in Orehovec
Ozalj
Ozalj je naselje z okoli 1.100 prebivalci, oziroma občina s statusom mesta na Hrvaškem s skoraj 6.000 prebivalci (leta 2001 še 8.000), ki upravno spada pod Karlovško županijo v osrednjem delu države.
Poglej Uskoška povest in Ozalj
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Poglej Uskoška povest in Pohorje
Protagonist
Protagonist (grško πρωταγωνιστής: protagonistes - kdor igra glavno vlogo) je glavni lik v literarni, glasbeni, filmski, radijski ali televizijski pripovedi.
Poglej Uskoška povest in Protagonist
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Uskoška povest in Ptuj
Rokovnjači
''Rokovnjači'', 1882 Rokovnjači je roman, ki ga je zasnoval Josip Jurčič, ki je napisal tudi prvih 11 poglavij.
Poglej Uskoška povest in Rokovnjači
Senj
Senj Utrdba Nehaj Senj je mesto in pristanišče v Liško-senjski županiji na Hrvaškem.
Poglej Uskoška povest in Senj
Slavko Dokl
Slavko Dokl, slovenski pisatelj in publicist, * 15. julij 1933, Mesihovina (BiH), † 5. maj 2016, Novo mesto.
Poglej Uskoška povest in Slavko Dokl
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Uskoška povest in Slovaška
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Uskoška povest in Slovani
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Uskoška povest in Slovenci
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Uskoška povest in Srbi
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Uskoška povest in Trst
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Uskoška povest in Turki
Uskoki
Podoba uskoškega vojščaka iz začetka 19. stoletja Uskoki (tudi Vlahi, Morlaki, Prebegi in hajduki) je poimenovanje skupine ljudi, ki so se med 15.
Poglej Uskoška povest in Uskoki
Vlahi
Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.
Poglej Uskoška povest in Vlahi
Vojna krajina
Zemljevid Vojne krajine Vôjna krájina je območje na SZ današnje Hrvaške in JV Slovenije, ki je med letoma 1460 in 1881 nastala vzdolž najbolj izpostavljenega odseka avstrijsko-osmanske meje zaradi obrambe pred turškimi vpadi.
Poglej Uskoška povest in Vojna krajina
Zgodovinski roman
Zgodovinski roman je daljša pripovedna proza z zgodovinsko snovjo.
Poglej Uskoška povest in Zgodovinski roman