Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Miroslav Malovrh

Index Miroslav Malovrh

Miroslav Malovrh, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, časnikar in urednik, * 17. oktober 1861, Ljubljana, † 7. marec 1922, Ljubljana.

Kazalo

  1. 35 odnosi: Filozofija, Francoščina, Gradec, Guy de Maupassant, Heinrich Heine, Italijanščina, Ivan Sergejevič Turgenjev, Kolportaža, Ljubljana, Novinarstvo, Ohromelost, Pesnik, Pisatelj, Povest, Prevajalec, Psevdonim, Ruščina, Seznam slovenskih pesnikov, Seznam slovenskih pisateljev, Slovenci, Slovenski narod (časnik), Trst, Urednik, Zagreb, 17. oktober, 1861, 1880, 1897, 1903, 1905, 1918, 1919, 1920., 1922, 7. marec.

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Miroslav Malovrh in Filozofija

Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Poglej Miroslav Malovrh in Francoščina

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Miroslav Malovrh in Gradec

Guy de Maupassant

Henri René Albert Guy de Maupassant, francoski pisatelj, * 5. avgust 1850, Tourville sur Arques, Francija, † 6. julij 1893, Pariz, Francija.

Poglej Miroslav Malovrh in Guy de Maupassant

Heinrich Heine

Heinrich Heine, nemški romantični pesnik, * 13. december 1797, Düsseldorf, Nemčija, † 17. februar 1856, Pariz, Francija.

Poglej Miroslav Malovrh in Heinrich Heine

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Poglej Miroslav Malovrh in Italijanščina

Ivan Sergejevič Turgenjev

Ivan Sergejevič Turgenjev (rusko Ива́н Серге́евич Турге́нев), ruski pisatelj, romanopisec in dramatik, * 9. november (28. oktober, ruski koledar) 1818, Orjol, Orjolska gubernija, Rusija, † 3. september (22. avgust) 1883, Bougival, Pariz, Francija.

Poglej Miroslav Malovrh in Ivan Sergejevič Turgenjev

Kolportaža

Kolportaža je raznašanje, razpečavanje knjig ali časopisov po ulicah in od hiše do hiše, označuje pa tudi berilo, ki je bilo na ta način distribuirano, zlasti zelo obsežne romane v tedenskih nadaljevanjih.

Poglej Miroslav Malovrh in Kolportaža

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Miroslav Malovrh in Ljubljana

Novinarstvo

Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.

Poglej Miroslav Malovrh in Novinarstvo

Ohromelost

Ohromelost, hromost ali plegija je popolna izguba občutkov ali zmožnosti krčenja mišic v posameznih organih ali po vsem telesu.

Poglej Miroslav Malovrh in Ohromelost

Pesnik

Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Poglej Miroslav Malovrh in Pesnik

Pisatelj

Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.

Poglej Miroslav Malovrh in Pisatelj

Povest

Prva izdaja povesti ''Sreča v nesreči'' iz leta 1836 Povest je daljše (srednje dolgo), večinoma prozno literarno delo, ki je umetniško manj pomembno.

Poglej Miroslav Malovrh in Povest

Prevajalec

Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.

Poglej Miroslav Malovrh in Prevajalec

Psevdonim

Psevdonim ali vzdevek (tudi alias) je izmišljeno ime, ki si ga oseba ali skupina privzame za določen namen in se razlikuje od njihovega izvirnega ali pravega imena (ortonim).

Poglej Miroslav Malovrh in Psevdonim

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.

Poglej Miroslav Malovrh in Ruščina

Seznam slovenskih pesnikov

Seznam slovenskih pesnikov in pesnic.

Poglej Miroslav Malovrh in Seznam slovenskih pesnikov

Seznam slovenskih pisateljev

Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.

Poglej Miroslav Malovrh in Seznam slovenskih pisateljev

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Miroslav Malovrh in Slovenci

Slovenski narod (časnik)

Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'' Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'', ko je postal dnevnik Naslovnica številke časopisa ''Slovenski narod'' iz leta 1880 Slovenski narod (1868–1943) je bil politični časopis, prvi slovenski dnevnik, vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno.

Poglej Miroslav Malovrh in Slovenski narod (časnik)

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Miroslav Malovrh in Trst

Urednik

Urednik je oseba, ki se poklicno ukvarja s pregledovanjem del drugih oseb, ki so mu bila predložena za vključitev v določeno publikacijo (časopis, revijo...) oz.

Poglej Miroslav Malovrh in Urednik

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Miroslav Malovrh in Zagreb

17. oktober

17.

Poglej Miroslav Malovrh in 17. oktober

1861

1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Miroslav Malovrh in 1861

1880

1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Miroslav Malovrh in 1880

1897

1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Miroslav Malovrh in 1897

1903

1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Miroslav Malovrh in 1903

1905

1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Miroslav Malovrh in 1905

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Miroslav Malovrh in 1918

1919

1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Miroslav Malovrh in 1919

1920.

1920. je tretje desetletje v 20. stoletju med letoma 1920 in 1929.

Poglej Miroslav Malovrh in 1920.

1922

1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Miroslav Malovrh in 1922

7. marec

7.

Poglej Miroslav Malovrh in 7. marec