Kazalo
24 odnosi: Šanghajska lestvica, Biotehnologija, Danska, Dekan (šolstvo), Družboslovje, Farmacija, København, Københavnski požar (1728), Kristijan I. Danski, Latinščina, Luteranstvo, Mednarodna zveza raziskovalnih univerz, Napoleonske vojne, Naravoslovje, Niels Henrik David Bohr, Nobelova nagrada, Prusija, Reformacija, Rektor, Rimskokatoliška cerkev, Skandinavske države, Trajnostni razvoj, Univerza, Univerza v Uppsali.
- Univerze na Danskem
Šanghajska lestvica
Šanghajska lestvica (uradno angleško Academic Ranking of World Universities, kratica ARWU) je lestvica svetovnih univerz po akademskih merilih, ki jo je od leta 2003 vsako leto po posebni formuli računala Univerza Jiao Tong Šanghaj, leta 2009 pa je izdelavo prevzela neodvisna organizacija Shanghai Ranking Consultancy.
Poglej Univerza v Københavnu in Šanghajska lestvica
Biotehnologija
Struktura insulina. Biotehnologija je interdisciplinarna veda, ki združuje področja biologije, kemije in tehnologije, uporablja žive organizme, spec.
Poglej Univerza v Københavnu in Biotehnologija
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Univerza v Københavnu in Danska
Dekan (šolstvo)
Dekán (– desetnik) (ženska oblika je dekánja, dekánica ali dekánka) je strokovni vodja visokošolskega zavoda (fakultete oziroma članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ki usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela.
Poglej Univerza v Københavnu in Dekan (šolstvo)
Družboslovje
Družboslovje (tudi družboslovne vede) razlaga pojave zgodovinsko-družbenega življenja človeka (država, pravo, gospodarstvo, jezik, religija, umetnost ipd.). Družboslovje je pogosto omenjano kot nasprotje naravoslovja.
Poglej Univerza v Københavnu in Družboslovje
Farmacija
XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.
Poglej Univerza v Københavnu in Farmacija
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Poglej Univerza v Københavnu in København
Københavnski požar (1728)
Požar v Kopenhagnu leta 1728 je bil največji požar v zgodovini Københavna na Danskem.
Poglej Univerza v Københavnu in Københavnski požar (1728)
Kristijan I. Danski
Kristijan I., danski, norveški in švedski kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, oldenburški grof, * februar 1426, Oldenburg, † 21. maj 1481, Kopenhagen.
Poglej Univerza v Københavnu in Kristijan I. Danski
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Univerza v Københavnu in Latinščina
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Univerza v Københavnu in Luteranstvo
Mednarodna zveza raziskovalnih univerz
Mednarodna zveza raziskovalnih univerz (kratica IARU) je prestižno združenje enajstih univerz z različnih delov sveta, ki jih druži poudarek na znanstvenoraziskovalni dejavnosti.
Poglej Univerza v Københavnu in Mednarodna zveza raziskovalnih univerz
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Univerza v Københavnu in Napoleonske vojne
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Univerza v Københavnu in Naravoslovje
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Poglej Univerza v Københavnu in Niels Henrik David Bohr
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Univerza v Københavnu in Nobelova nagrada
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Univerza v Københavnu in Prusija
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Univerza v Københavnu in Reformacija
Rektor
Réktor je naziv predstojnika visokošolskih ustanov.
Poglej Univerza v Københavnu in Rektor
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Univerza v Københavnu in Rimskokatoliška cerkev
Skandinavske države
Države in ozemlja ''Nordijskega sveta'' Skandinavske države so peterica držav Danska, Norveška, Švedska, Finska in Islandija na severu Evrope, natančneje v Skandinaviji.
Poglej Univerza v Københavnu in Skandinavske države
Trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj je zamisel o razvoju človeške družbe, pri katerem bi se izognili nevarnosti, ki jih povzroča osredotočenje na količinski materialni razvoj z izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževanjem okolja.
Poglej Univerza v Københavnu in Trajnostni razvoj
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Univerza v Københavnu in Univerza
Univerza v Uppsali
Univerza v Uppsali je javna univerza s sedežem v mestu Uppsala na Švedskem.
Poglej Univerza v Københavnu in Univerza v Uppsali
Glej tudi
Univerze na Danskem
Prav tako znan kot Københavns Universitet, Univerza v Copenhagnu, Univerza v Kopenhagnu.