Hitreje kot brskalnik!
40 odnosi: Angleščina, Antanta, Avstrija, Avstro-Ogrska, Češkoslovaška, Banat, Belgija, Francija, Francoščina, Gradiščanska, Grčija, Italijanščina, Japonska, Kitajska, Kraljevina Italija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kuba, Madžarska, Nikaragva, Panama, Pariz, Poljska, Portugalska, Prekmurje, Prva svetovna vojna, Romunija, Slavonija, Slovaška, Slovenska krajina (Ogrska), Tajska, Transilvanija, Trianonski sindrom, Versailles, Vojak, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1920, 1921, 31. julij, 4. junij.
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Angleščina · Poglej več »
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Antanta · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Avstrija · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Češkoslovaška · Poglej več »
Banat
Lega Banata v Evropi Banat (srbsko: Banat, madžarsko: Bánság, romunsko: Banat) je geografska in zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi, ki je administrativno razdeljena od leta 1919 med tri države Srbijo (Vojvodina), Romunijo in Madžarsko.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Banat · Poglej več »
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Belgija · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Francija · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Francoščina · Poglej več »
Gradiščanska
Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz. Goričkega) na jugu in Slovaške na severu.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Gradiščanska · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Grčija · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Italijanščina · Poglej več »
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Japonska · Poglej več »
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Kitajska · Poglej več »
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Kraljevina Italija · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Kuba
Kuba, uradno Republika Kuba, je država, ki leži na arhipelagu severnih Karibov med Karibskim morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Kuba · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Madžarska · Poglej več »
Nikaragva
Nikaragva, uradno Republika Nikaragva (República de Nicaragua), je največja država v Srednji Ameriki, ki na severu meji na Honduras, Karibe na vzhodu, Kostariko na jugu in Tihi ocean na zahodu.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Nikaragva · Poglej več »
Panama
Panama (/ˈpænəmɑː/ ⓘ PAN-ə-mah, /pænəˈmɑː/ pan-ə-MAH; Panamá. IPA: ⓘ), uradno Republika Panama (República de Panamá.), je čezcelinska država v Srednji Ameriki, ki zajema južni del Severne Amerike v severni del Južne Amerike.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Panama · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Pariz · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Poljska · Poglej več »
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Portugalska · Poglej več »
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Prekmurje · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Romunija · Poglej več »
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Slavonija · Poglej več »
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Slovaška · Poglej več »
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Slovenska krajina (Ogrska) · Poglej več »
Tajska
Tájska, uradno Kraljevína Tájska, je obmorska država, ki leži na polotoku Indokina v jugovzhodni Aziji.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Tajska · Poglej več »
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Transilvanija · Poglej več »
Trianonski sindrom
249x249_pik Trianonski sindrom ali trianonska travma (ali) je ime družbenega pojava, na katerega je mogoče naleteti predvsem na Madžarskem.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Trianonski sindrom · Poglej več »
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Versailles · Poglej več »
Vojak
Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Vojak · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Združene države Amerike · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in 1920 · Poglej več »
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in 1921 · Poglej več »
31. julij
31.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in 31. julij · Poglej več »
4. junij
4.
Novo!!: Trianonska mirovna pogodba in 4. junij · Poglej več »
Preusmerja sem:
Trianonska pogodba, Trianonski mir, Trianonski sporazum.
