Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Trdnjava Golubac

Index Trdnjava Golubac

Trdnjava Golubac (srbsko Голубачки град - Golubački grad, madžarsko Galambóc vára, bolgarsko Гълъбец, romunsko Cetatea Golubăț, turško Güvercinlik Kalesi) je bilo srednjeveško utrjeno mesto na južni strani reke Donave, 4 km dolvodno od današnjega mesta Golubac v Srbiji.

Kazalo

  1. 40 odnosi: Đurađ Branković, Štefan Dragutin, Štefan Dušan, Bajazid I., Beograjska trdnjava, Bitka na Kosovskem polju, Bivalno-obrambni grad, Bizantinsko cesarstvo, Citadela, Džerdap, Despotizem, Donava, Drugo bolgarsko cesarstvo, Fortifikacija, Freska, Golubac, Habsburška monarhija, Hamam, Kastelan, Lazar Hrebeljanović, Lepenski Vir, Matija Korvin, Murat II., Narodni park Džerdap, Obzidje, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Palas, Politika, Prva srbska vstaja, Prvo bolgarsko cesarstvo, Sigismund Luksemburški, Soteska, Srbija, Stefan Lazarević, Sultan, Temišvar, Trdnjava, Vlaška, Zmajev viteški red.

Đurađ Branković

Đurađ Branković (srbsko Ђурађ Бранковић, madžarsko Brankovics György) je bil od leta 1423 do 1456 srbski despot in baron Ogrskega kraljestva, * 1377, verjetno Priština, † 24. december 1456, Smederevo.

Poglej Trdnjava Golubac in Đurađ Branković

Štefan Dragutin

Štefan Dragutin (srbsko Стефан Драгутин, Stefan Dragutin, madžarsko Dragutin István) je bil od leta 1276 do 1282 kralj Kraljevine Srbije.

Poglej Trdnjava Golubac in Štefan Dragutin

Štefan Dušan

Štefan Uroš IV.

Poglej Trdnjava Golubac in Štefan Dušan

Bajazid I.

Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.

Poglej Trdnjava Golubac in Bajazid I.

Beograjska trdnjava

Beograjska trdnjava (Beogradska tvrđava) je trdnjava, ki stoji ob sotočju Donave in Save v središču srbskega glavnega mesta Beograda.

Poglej Trdnjava Golubac in Beograjska trdnjava

Bitka na Kosovskem polju

Bitka na Kosovskem polju (tudi Bitka na Kosovem polju; srbsko: Bitka na Kosovu/Boj na Kosovu/Kosovski boj, Kosovska bitka/Vidovdanska bitka; turško: Kosova Meydan Muharebesi) je bil vojaški spopad med Kraljevino Srbijo in Osmanskim cesarstvom na dan Svetega Vida, 15. junija 1389.

Poglej Trdnjava Golubac in Bitka na Kosovskem polju

Bivalno-obrambni grad

Bivalno-obrambni grad (angl. keep, srednje angleško kype, franc. donjon) je vrsta stolpa/gradu, zgrajenega v evropskih gradovih v srednjem veku.

Poglej Trdnjava Golubac in Bivalno-obrambni grad

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Trdnjava Golubac in Bizantinsko cesarstvo

Citadela

Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.

Poglej Trdnjava Golubac in Citadela

Džerdap

Džerdap (romunsko Porțile de Fier; srbsko Ђердапска клисура / Đerdapska klisura ali Гвоздена капија / Gvozdena kapija – Železna vrata) je soteska na reki Donavi.

Poglej Trdnjava Golubac in Džerdap

Despotizem

Despotizem je strokovni izraz, ki se uporablja za označevanje vrste vladavine in sicer pomeni vladavino despota, torej vladarja, ki vlada s popolno oblastjo.

Poglej Trdnjava Golubac in Despotizem

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Trdnjava Golubac in Donava

Drugo bolgarsko cesarstvo

Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.

Poglej Trdnjava Golubac in Drugo bolgarsko cesarstvo

Fortifikacija

Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.

Poglej Trdnjava Golubac in Fortifikacija

Freska

Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.

Poglej Trdnjava Golubac in Freska

Golubac

Golubac (izvirno Голубац) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Braničevskega upravnega okraja.

Poglej Trdnjava Golubac in Golubac

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Trdnjava Golubac in Habsburška monarhija

Hamam

Hamam je vrsta parne kopeli ali kraj javnega kopanja, povezan z islamskim svetom.

Poglej Trdnjava Golubac in Hamam

Kastelan

Kastelan je bil nižji plemič in grajski poveljnik, ki je imel grad v najemu ali zastavi od višjega fevdalnega gospoda.

Poglej Trdnjava Golubac in Kastelan

Lazar Hrebeljanović

Kraljestvo kneza Lazarja v 14. stoletju. Stefan Lazar Hrebeljanović, poznan tudi kot knez Lazar in sveti car Lazar (srbsko Стефан Лазар Хребељановић), srbski knez, vladar Moravske Srbije, legendarni srbski narodni junak in svetnik Srbske pravoslavne cerkve, * 1329, Prilepac, Kosovo, † 28.

Poglej Trdnjava Golubac in Lazar Hrebeljanović

Lepenski Vir

Lepenski Vir je mezolitsko in neolitsko najdišče na desni obali Donave v Džerdapski klisuri.

Poglej Trdnjava Golubac in Lepenski Vir

Matija Korvin

Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.

Poglej Trdnjava Golubac in Matija Korvin

Murat II.

Murat II. (osmansko turško مراد ثاني‎ - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.

Poglej Trdnjava Golubac in Murat II.

Narodni park Džerdap

Narodni park Džerdap (srbsko Национални парк Ђердап / Narodni park Džerdap) se razteza ob desnem bregu reke Donave od trdnjave Golubac (srbsko Голубачки град / Golubački grad) do jezu pri Novem Sipu v Srbiji.

Poglej Trdnjava Golubac in Narodni park Džerdap

Obzidje

Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.

Poglej Trdnjava Golubac in Obzidje

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Poglej Trdnjava Golubac in Ogrska

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Trdnjava Golubac in Osmansko cesarstvo

Palas

Palas (iz pozne latinščine palatium – kraljevska dvorana, stara francščina pales ali palais) je nemški izraz za impozantno ali prestižno stavbo v osrčju srednjeveške pfalce ali gradu, ki je vsebovala veliko dvorano.

Poglej Trdnjava Golubac in Palas

Politika

Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.

Poglej Trdnjava Golubac in Politika

Prva srbska vstaja

Prva srbska vstaja je bila vstaja pravoslavnega prebivalstva iz beograjskega pašaluka proti osmanski oblasti v obdobju od 14.

Poglej Trdnjava Golubac in Prva srbska vstaja

Prvo bolgarsko cesarstvo

Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.

Poglej Trdnjava Golubac in Prvo bolgarsko cesarstvo

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Poglej Trdnjava Golubac in Sigismund Luksemburški

Soteska

Gorenjskem. Skoznjo teče Tržiška Bistrica. Soteska (tudi: globel, kanjon, tesen, tesnica, korita, vintgar, grapa) je globoka ozka dolina s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu.

Poglej Trdnjava Golubac in Soteska

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Trdnjava Golubac in Srbija

Stefan Lazarević

Stefan Lazarević, znan tudi kot Stevan Visoki (je bil srbski knez in despot, pesnik in reformator, * 1377, Kruševac, Srbija, † 19. julij 1427, Crkvine pri Mladenovcu, Srbija. Bil je sin in naslednik kneza Lazarja Hrebeljanovića in kneginje Milice iz stranske veje dinastije Nemanjićev.

Poglej Trdnjava Golubac in Stefan Lazarević

Sultan

Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.

Poglej Trdnjava Golubac in Sultan

Temišvar

Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.

Poglej Trdnjava Golubac in Temišvar

Trdnjava

Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.

Poglej Trdnjava Golubac in Trdnjava

Vlaška

Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.

Poglej Trdnjava Golubac in Vlaška

Zmajev viteški red

Red zmajevih vitezov (lat. Societas Draconistrarum lit. "zmajeva združba"; nem. Drachenorden; mad. Sárkány Lovagrend) je bil monarhičen viteški red za izbrane člane visokega (vojaškega) plemstva, ki ga je ustanovil leta 1408 Sigismund Luksemburški, ogrski kralj (1387-1437) in kasneje svetorimski cesar (1433-1437.

Poglej Trdnjava Golubac in Zmajev viteški red