Kazalo
23 odnosi: Aleksej I. Komnen, Arabci, As (rimski kovanec), Baker, Bazilij II., Bizantinsko cesarstvo, Dinar, Elektron (zlata zlitina), Epir, Folis, Grščina, Histamenon, Ikonografija, Karat, Konstantin I. Veliki, Konstantin VIII., Kovanec, Mihael IV. Paflagonec, Nikejsko cesarstvo, Nikifor II. Fokas, Solidus, Tesalija, Zlato.
- Bizantinski kovanci
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Tetarteron in Aleksej I. Komnen
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Tetarteron in Arabci
As (rimski kovanec)
Æ (''aes grave'') as iz obdobja 240-225 pr n. št. As (latinsko, mn., včasih tudi, prevedeno v grščino kot ἀσσάριον), je bil bronast, kasneje bakren kovanec Rimske republike in Rimskega cesarstva.
Poglej Tetarteron in As (rimski kovanec)
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Tetarteron in Baker
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Tetarteron in Bazilij II.
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Tetarteron in Bizantinsko cesarstvo
Dinar
Dinar je lahko.
Poglej Tetarteron in Dinar
Elektron (zlata zlitina)
'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7.
Poglej Tetarteron in Elektron (zlata zlitina)
Epir
Zemljevid antičnega Epirja Epir (grško: Ήπειρος, Ípiros, kar pomeni »celina«) je pokrajina ob obali Jonskega morja v severozahodni Grčiji in južni Albaniji.
Poglej Tetarteron in Epir
Folis
Folis cesarja Galerija Folis (latinsko, grško, arabsko fals) je bil rimski in bizantinski kovanec.
Poglej Tetarteron in Folis
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Tetarteron in Grščina
Histamenon
Konstantina VIII. (vladal 1025–1028) Histamenon (grško, nómisma histámenon, standardni kovanec) je bil zlat bizantinski solid, ki so ga uvedli v 960.
Poglej Tetarteron in Histamenon
Ikonografija
Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z določanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi.
Poglej Tetarteron in Ikonografija
Karat
Karat je enota, ki se uporablja na več načinov.
Poglej Tetarteron in Karat
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Tetarteron in Konstantin I. Veliki
Konstantin VIII.
Konstantin VIII. (grško Κωνσταντῖνος Η΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od 15.
Poglej Tetarteron in Konstantin VIII.
Kovanec
valut Kovánec (tudi nôvec) je denar v kovinski obliki, izdelan s kovanjem (od tod ime).
Poglej Tetarteron in Kovanec
Mihael IV. Paflagonec
Mihael IV.
Poglej Tetarteron in Mihael IV. Paflagonec
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Tetarteron in Nikejsko cesarstvo
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Poglej Tetarteron in Nikifor II. Fokas
Solidus
Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.
Poglej Tetarteron in Solidus
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Poglej Tetarteron in Tesalija
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Tetarteron in Zlato