Odpri v Google MapsKazalo
33 odnosi: Benediktinci, Burja, Cerkev (zgradba), Hrvaška, Ime, Jadransko morje, Jugo, Kvarner, Ladja, Marina (pristanišče), Naselje, Obala, Otok, Pomol, Primorsko-goranska županija, Ptiči, Rab, Rab, Rab, Romanika, Samostan, Sever, Seznam naselij na Hrvaškem, Soline, Svetilnik, Upravna delitev Hrvaške, Veter, Zaliv, Zvon, Zvonik, 1060, 1299, 1593, 1849.
- Naselja Primorsko-goranske županije
- Rab
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Supetarska Draga in Benediktinci
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Poglej Supetarska Draga in Burja
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Supetarska Draga in Cerkev (zgradba)
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Supetarska Draga in Hrvaška
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Supetarska Draga in Ime
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Supetarska Draga in Jadransko morje
Jugo
Júgo ali širóko (italijansko scirocco) je topel in vlažen veter, ki v Jadranu piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE).
Poglej Supetarska Draga in Jugo
Kvarner
Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.
Poglej Supetarska Draga in Kvarner
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Poglej Supetarska Draga in Ladja
Marina (pristanišče)
Zračni posnetek Marine Portorož s pripadajočimi objekti Marina je vrsta pristanišča namenjena predvsem za turistična plovila, kot so jadrnice in jahte.
Poglej Supetarska Draga in Marina (pristanišče)
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Supetarska Draga in Naselje
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Poglej Supetarska Draga in Obala
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Supetarska Draga in Otok
Pomol
Bohinjskem jezeru Pomol je utrjen del obale ali umetno narejen objekt, ki sega v morje, jezero ali reko.
Poglej Supetarska Draga in Pomol
Primorsko-goranska županija
Primorsko-goranska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Poglej Supetarska Draga in Primorsko-goranska županija
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Supetarska Draga in Ptiči
Rab
Rab (latinsko: Arba, italijansko: Arbe) je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.
Poglej Supetarska Draga in Rab
Rab, Rab
Rab je mesto ter upravno središče občine s statusom mesta (hrv. Grad Rab) z okoli 9480 prebivalci, ki je del Primorsko-goranske županije.
Poglej Supetarska Draga in Rab, Rab
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Supetarska Draga in Romanika
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Supetarska Draga in Samostan
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Supetarska Draga in Sever
Seznam naselij na Hrvaškem
Seznam naselij na Hrvaškem je krovni seznam.
Poglej Supetarska Draga in Seznam naselij na Hrvaškem
Soline
Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli poleti iz morske vode.
Poglej Supetarska Draga in Soline
Svetilnik
Savudrijski svetilnik Svetilnik v Ushuaii v Argentini Svetílnik je naprava, večinoma kot višja zgradba, ki z oddajanjem svetlobnih signalov omogoča ladjam orientacijo.
Poglej Supetarska Draga in Svetilnik
Upravna delitev Hrvaške
Hrvaška je, v skladu s hrvaško ustavo, razdeljena na enote lokalne samouprave, ki so.
Poglej Supetarska Draga in Upravna delitev Hrvaške
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Supetarska Draga in Veter
Zaliv
Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.
Poglej Supetarska Draga in Zaliv
Zvon
1. jarem, 2. krona, 3. glava, 4. klobuk, 5. polje, 6. udarni obroč, 7. rebro, 8. krilo, 9. kembelj, 10. bok Zvon je glasbilo, ki ga uvrščamo v skupini tolkalskih in idiofonih glasbenih instrumentov.
Poglej Supetarska Draga in Zvon
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Poglej Supetarska Draga in Zvonik
1060
1060 (MLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Supetarska Draga in 1060
1299
1299 (MCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Supetarska Draga in 1299
1593
1593 (MDXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Supetarska Draga in 1593
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Supetarska Draga in 1849