Kazalo
39 odnosi: Anton Ingolič, Avstrija, Šentvid ob Glini, Častni znak svobode Republike Slovenije, Beograd, Doktorat, Dunaj, Erich Prunč, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Fran Saleški Finžgar, Franc Ksaver Meško, France Bevk, Gradec, Hafner, Ivan Cankar, Jezikoslovec, Juš Kozak, Književnost, Koroška (zvezna dežela), Literarni zgodovinar, München, Milan Kučan, Prežihov Voranc, Predsednik Republike Slovenije, Prevajalec, Profesor, Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije, Slavistika, Slovenci, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Srbija, Srednji vek, Univerza v Gradcu, Zgodovina, 13. december, 1916, 2006, 9. december.
Anton Ingolič
Zgornji Polskavi Anton Ingolič, slovenski pisatelj, profesor in urednik, * 5. januar 1907, Spodnja Polskava (Slovenska Bistrica) † 11. marec 1992, Ljubljana.
Poglej Stanislav Hafner in Anton Ingolič
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Stanislav Hafner in Avstrija
Šentvid ob Glini
Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.
Poglej Stanislav Hafner in Šentvid ob Glini
Častni znak svobode Republike Slovenije
Častni znak svobode Republike Slovenije je najvišje državno odlikovanje v Republiki Sloveniji, ki ga z ukazom podeljuje Predsednik Republike Slovenije.
Poglej Stanislav Hafner in Častni znak svobode Republike Slovenije
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Stanislav Hafner in Beograd
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Stanislav Hafner in Doktorat
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Stanislav Hafner in Dunaj
Erich Prunč
Erich (Erik) Prunč (pesniški psevdonim Niko Darle), koroško-slovenski jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, pesnik in prevajalec, * 15. oktober 1941, Celovec, † 28. maj 2018, Gradec.
Poglej Stanislav Hafner in Erich Prunč
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Stanislav Hafner in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Fran Saleški Finžgar
Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana.
Poglej Stanislav Hafner in Fran Saleški Finžgar
Franc Ksaver Meško
Franc Ksaver Meško, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, * 28. oktober 1874, Gornji Ključarovci, Avstro-Ogrska, † 11. januar 1964, Slovenj Gradec, Jugoslavija.
Poglej Stanislav Hafner in Franc Ksaver Meško
France Bevk
Zakojci France Bevk, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec, urednik, politik * 17. september 1890, Zakojca pri Cerknem, † 17. september 1970, Ljubljana.
Poglej Stanislav Hafner in France Bevk
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Stanislav Hafner in Gradec
Hafner
Hafner je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 1005 oseb.
Poglej Stanislav Hafner in Hafner
Ivan Cankar
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.
Poglej Stanislav Hafner in Ivan Cankar
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Stanislav Hafner in Jezikoslovec
Juš Kozak
Juš Kozak, slovenski pisatelj, esejist, gledališki kritik in urednik, * 26. junij 1892, Ljubljana, † 29. avgust 1964, Ljubljana.
Poglej Stanislav Hafner in Juš Kozak
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Stanislav Hafner in Književnost
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Stanislav Hafner in Koroška (zvezna dežela)
Literarni zgodovinar
Literarni zgodovinar je strokovnjak za literarno zgodovino.
Poglej Stanislav Hafner in Literarni zgodovinar
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Stanislav Hafner in München
Milan Kučan
Milan Kučan, slovenski politik, * 14. januar 1941, Križevci, Kraljevina Jugoslavija (danes Slovenija).
Poglej Stanislav Hafner in Milan Kučan
Prežihov Voranc
Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc, slovenski pisatelj in politik, * 10. avgust 1893, Podgora, Avstro-Ogrska, † 18. februar 1950, Maribor, SR Slovenija.
Poglej Stanislav Hafner in Prežihov Voranc
Predsednik Republike Slovenije
Predsednik Republike Slovenije je najvišji politični funkcionar v Sloveniji, ki »predstavlja Republiko Slovenijo in je Vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil« (102. člen ustave Republike Slovenije).
Poglej Stanislav Hafner in Predsednik Republike Slovenije
Prevajalec
Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.
Poglej Stanislav Hafner in Prevajalec
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Stanislav Hafner in Profesor
Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Seznam rednih, izrednih, dopisnih in častnih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Legenda: brez zvezdic: redni člani * izredni (pred 1993 dopisni) člani **(zunanji) dopisni člani ***častni člani (ki niso bili obenem redni člani) † pokojni člani.
Poglej Stanislav Hafner in Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije
Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije.
Poglej Stanislav Hafner in Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Stanislav Hafner in Slavistika
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Stanislav Hafner in Slovenci
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.
Poglej Stanislav Hafner in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Stanislav Hafner in Srbija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Stanislav Hafner in Srednji vek
Univerza v Gradcu
Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.
Poglej Stanislav Hafner in Univerza v Gradcu
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Stanislav Hafner in Zgodovina
13. december
13.
Poglej Stanislav Hafner in 13. december
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Stanislav Hafner in 1916
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Stanislav Hafner in 2006
9. december
9.
Poglej Stanislav Hafner in 9. december