Kazalo
28 odnosi: Črna gora, Baltoslovanski jeziki, Banat, Bosna, Bosna in Hercegovina, Cirilica, Ekonomija, Evropa, Gajica, Hrvaščina, Hrvaška, Južnoslovanski jeziki, Kosovo, Latinica, Madžarska, Osamosvojitev, Republika Srbska, Romunija, Slavistična revija, Slovanski jeziki, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Srbija, Srbohrvaščina, Unicode, UTF-8, 19. stoletje, 1990., 20. stoletje.
- Jeziki Bosne in Hercegovine
- Jeziki Hrvaške
- Jeziki Kosova
- Jeziki Madžarske
- Jeziki Romunije
- Jeziki Severne Makedonije
- Jeziki Slovenije
- Jeziki Srbije
- Jeziki Vojvodine
- Jeziki Črne gore
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Srbščina in Črna gora
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Srbščina in Baltoslovanski jeziki
Banat
Lega Banata v Evropi Banat (srbsko: Banat, madžarsko: Bánság, romunsko: Banat) je geografska in zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi, ki je administrativno razdeljena od leta 1919 med tri države Srbijo (Vojvodina), Romunijo in Madžarsko.
Poglej Srbščina in Banat
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Srbščina in Bosna
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Srbščina in Bosna in Hercegovina
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Srbščina in Cirilica
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Srbščina in Ekonomija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Srbščina in Evropa
Gajica
Gájica (hrvaški:hrvatska abeceda/gajica) je latinična pisava, ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj.
Poglej Srbščina in Gajica
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Srbščina in Hrvaščina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Srbščina in Hrvaška
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Srbščina in Južnoslovanski jeziki
Kosovo
Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.
Poglej Srbščina in Kosovo
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Srbščina in Latinica
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Srbščina in Madžarska
Osamosvojitev
Osamosvojitev države se zgodi, ko se del države formira v novo državo.
Poglej Srbščina in Osamosvojitev
Republika Srbska
Republika Srbska, neuradno Srbska, je ena od dveh entitet v Bosni in Hercegovini, poleg Federacije Bosne in Hercegovine.
Poglej Srbščina in Republika Srbska
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Srbščina in Romunija
Slavistična revija
Slavistična revija, s podnaslovom Časopis za jezikoslovje in literarne vede/Journal for Linguistics and Literary Studies, je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede.
Poglej Srbščina in Slavistična revija
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Srbščina in Slovanski jeziki
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Srbščina in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Srbščina in Srbija
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Srbščina in Srbohrvaščina
Unicode
Unicode (slovenjeno unikod) je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri zloge.
Poglej Srbščina in Unicode
UTF-8
UTF-8 je eden izmed načinov kodiranja mednarodnega nabora znakov unicode, pri katerem znaki ASCII ostanejo enozložni, ostali znaki pa lahko zasedajo več zlogov.
Poglej Srbščina in UTF-8
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Srbščina in 19. stoletje
1990.
1990. je deseto desetletje v 20. stoletju med letoma 1990 in 1999.
Poglej Srbščina in 1990.
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Srbščina in 20. stoletje
Glej tudi
Jeziki Bosne in Hercegovine
Jeziki Hrvaške
Jeziki Kosova
Jeziki Madžarske
Jeziki Romunije
Jeziki Severne Makedonije
Jeziki Slovenije
Jeziki Srbije
Jeziki Vojvodine
Jeziki Črne gore
Prav tako znan kot Srbska abeceda, Srbski jezik, Srbsko, Српски језик.