Kazalo
60 odnosi: Asistent, Deklaracija o skupnem jeziku, Delo (časopis), Diploma, Docent, Doktorat, Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu, Filologija, Filozofska fakulteta v Osijeku, Filozofska fakulteta v Zagrebu, Fonetika, Frankfurt ob Majni, Funkcijska zvrst jezika, Hrvaščina, Hrvaška, Hrvati, Humboldtova univerza v Berlinu, Intervju, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jezik in slovstvo, Jezikoslovec, Jezikoslovje, Johann Wolfgang von Goethe, Književnost, Korpusno jezikoslovje, Lektor, Magister, Münster, Mladina (revija), Monografska publikacija, Nacionalizem, Nemčija, Novinarstvo, Osijek, Pragmatika, Profesor, Sisek, Skladnja, Slavistična revija, Slavistika, Slovaroslovje, Slovenščina, Slovenija, Slovnica, Sociolingvistika, Srbohrvaščina, Učitelj, Univerza v Osijeku, Univerza v Zagrebu, Znanstvena revija, ... Razširi indeks (10 več) »
- Diplomiranci Univerze v Osijeku
- Hrvaški filologi
- Hrvaški jezikoslovci
- Hrvaški učitelji
- Nekdanji rimokatoličani
- Predavatelji
- Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu
- Predavatelji na Univerzi v Frankfurtu na Majni
- Predavatelji na Univerzi v Münstru
- Predavatelji na Univerzi v Osijeku
- Predavatelji na Univerzi v Zagrebu
Asistent
Asistènt (latinsko assistere - pomagati) je visokošolski sodelavec, pomočnik profesorja na univerzi, zadolžen za izvedbo vaj.
Poglej Snježana Kordić in Asistent
Deklaracija o skupnem jeziku
Škatlica cigaret iz BiH, na kateri je identično opozorilo ponovljeno dvakrat v latinici in tretjič v cirilici Deklaracija o skupnem jeziku (Deklaracija o zajedničkom jeziku / Декларација о заједничком језику) je izjava skupine intelektualcev in nevladnih organizacij iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne gore in Srbije iz leta 2017.
Poglej Snježana Kordić in Deklaracija o skupnem jeziku
Delo (časopis)
Delo je slovenski nacionalni dnevni časopis, ki ga izdaja časopisno založniško podjetje Delo d.o.o. iz Ljubljane.
Poglej Snježana Kordić in Delo (časopis)
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Poglej Snježana Kordić in Diploma
Docent
Docènt oz.
Poglej Snježana Kordić in Docent
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Snježana Kordić in Doktorat
Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu
Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu Fakulteta političnih znanosti (izvirno hrvaško Fakultet političkih znanosti u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.
Poglej Snježana Kordić in Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Poglej Snježana Kordić in Filologija
Filozofska fakulteta v Osijeku
Filozofska fakulteta (izvirno hrvaško Filozofski fakultet u Osijeku), s sedežem v Osijeku, je fakulteta, ki je članica Univerze v Osijeku.
Poglej Snježana Kordić in Filozofska fakulteta v Osijeku
Filozofska fakulteta v Zagrebu
250px Filozofska fakulteta (izvirno hrvaško Filozofski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.
Poglej Snježana Kordić in Filozofska fakulteta v Zagrebu
Fonetika
Fonétika, tudi glasoslôvje, je veda o glasovih.
Poglej Snježana Kordić in Fonetika
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Snježana Kordić in Frankfurt ob Majni
Funkcijska zvrst jezika
Funkcijske zvrsti jezika so jezikovne različice glede na namen, za katere se uporabljajo.
Poglej Snježana Kordić in Funkcijska zvrst jezika
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Snježana Kordić in Hrvaščina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Snježana Kordić in Hrvaška
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Snježana Kordić in Hrvati
Humboldtova univerza v Berlinu
Spomenik Alexandru von Humboldtu pred sedežem univerze Spomenik Wilhelmu von Humboldtu pred Humboldtsko Univerzo Humboldtova univerza v Berlinu (nemško Humboldt-Universität zu Berlin) je najstarejša in druga največja univerza v Berlinu.
Poglej Snježana Kordić in Humboldtova univerza v Berlinu
Intervju
Intervju je pogovor med vsaj dvema osebama, v katerem ena oseba ali skupina postavlja vprašanja, s katerimi želi pridobiti določene informacije od osebe ali skupine, ki so ji ta vprašanja namenjena.
Poglej Snježana Kordić in Intervju
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Snježana Kordić in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jezik in slovstvo
Pregled razmerja med prispevki v JiS-u po obdobjih Jezik in slovstvo (1955–) je osrednja strokovna slovenistična revija, ki ponuja razprave in zapise o slovenskem jeziku, literaturi in s tem povezani pedagoški teoriji in praksi.
Poglej Snježana Kordić in Jezik in slovstvo
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Snježana Kordić in Jezikoslovec
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Snježana Kordić in Jezikoslovje
Johann Wolfgang von Goethe
Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.
Poglej Snježana Kordić in Johann Wolfgang von Goethe
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Snježana Kordić in Književnost
Korpusno jezikoslovje
Korpusno jezikoslovje je raziskovanje naravnega jezika na podlagi obsežnega, po možnosti reprezentativnega, empiričnega vzorca besedil iz vsakdanje javne jezikovne rabe.
Poglej Snježana Kordić in Korpusno jezikoslovje
Lektor
Léktor (- bralec, čitatelj) je beseda, ki je proti koncu srednjega veka v srednji Evropi označevala akademsko izobraženega učitelja, šele v preteklem stoletju pa se je pomensko specializirala v učitelja tujega jezika. Beseda lektor je tujka, prevzeta prek nemščine (Lektor) iz latinščine lector - bralec, in ima zdaj več pomenov.
Poglej Snježana Kordić in Lektor
Magister
Magister (iz latinskega magister, učitelj) je znanstveni akademski naslov, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Snježana Kordić in Magister
Münster
za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.
Poglej Snježana Kordić in Münster
Mladina (revija)
Mladina je slovenska levičarska revija, ki izhaja enkrat tedensko.
Poglej Snježana Kordić in Mladina (revija)
Monografska publikacija
Monografska publikacija (monografija) ali knjiga je publikacija, ki izide v enem ali več zvezkih oziroma z vnaprej določenim številom fizično ločenih zvezkov.
Poglej Snježana Kordić in Monografska publikacija
Nacionalizem
Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.
Poglej Snježana Kordić in Nacionalizem
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Snježana Kordić in Nemčija
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Snježana Kordić in Novinarstvo
Osijek
Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.
Poglej Snježana Kordić in Osijek
Pragmatika
Pragmatika ali raboslovje je veja jezikoslovja in komunikacijske teorije.
Poglej Snježana Kordić in Pragmatika
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Snježana Kordić in Profesor
Sisek
Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.
Poglej Snježana Kordić in Sisek
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Snježana Kordić in Skladnja
Slavistična revija
Slavistična revija, s podnaslovom Časopis za jezikoslovje in literarne vede/Journal for Linguistics and Literary Studies, je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede.
Poglej Snježana Kordić in Slavistična revija
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Snježana Kordić in Slavistika
Slovaroslovje
Slovaroslovje ali leksikologija (starogrško: pridevnik lexiko iz samostalnika lexis.
Poglej Snježana Kordić in Slovaroslovje
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Snježana Kordić in Slovenščina
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Snježana Kordić in Slovenija
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Snježana Kordić in Slovnica
Sociolingvistika
Sociolingvistika, tudi družbeno jezikoslovje, je veja jezikoslovja, ki obravnava jezik kot družbeni fenomen.
Poglej Snježana Kordić in Sociolingvistika
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Snježana Kordić in Srbohrvaščina
Učitelj
Učitelj je oseba, ki izobražuje druge, kar lahko opravlja poklicno ali ljubiteljsko.
Poglej Snježana Kordić in Učitelj
Univerza v Osijeku
Univerza Josipa Juraja Strossmayerja v Osijeku (izvirno) je univerza v Osijeku na Hrvaškem.
Poglej Snježana Kordić in Univerza v Osijeku
Univerza v Zagrebu
Stavba rektorata in Pravne fakultete Univerze v Zagrebu. Univerza v Zagrebu je ena najstarejših univerz v Evropi, saj je bila prvič ustanovljena že 23. septembra 1669, ko je bil zagrebški jezuitski kolegij povzdignjen v univerzo, po ukinitvi jezuitskega reda pa je bila 1776 z ukazom Marije Terezije obnovljena kot kraljeva akademija znanosti.
Poglej Snježana Kordić in Univerza v Zagrebu
Znanstvena revija
Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.
Poglej Snježana Kordić in Znanstvena revija
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Snježana Kordić in 1964
1988
1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Snježana Kordić in 1988
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Snježana Kordić in 1990
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Snježana Kordić in 1991
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Snježana Kordić in 1992
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Snježana Kordić in 1993
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Snježana Kordić in 2002
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej Snježana Kordić in 2007
24ur.com
24ur.com je slovenski medijski portal, ki ga ureja podjetje Pro Plus.
Poglej Snježana Kordić in 24ur.com
29. oktober
29.
Poglej Snježana Kordić in 29. oktober