Kazalo
33 odnosi: Aristokracija, Balet, Car, Dunaj, Eduard Hanslick, Glasbena estetika, Glasbeni klasicizem, Gregorijanski koral, Hamburg, Igor Stravinski, Intima, Johannes Brahms, Kritik, Kultura, Melodija, Moto, Nacionalizem, Nadežda von Meck, Opus, Peter Iljič Čajkovski, Sankt Peterburg, Simfonična pesnitev, Simfonija, Slovani, Tempo, Tesnoba, Theodor W. Adorno, Usoda, Valček, Violinski koncert (Čajkovski), 1888, 1890, 19. stoletje.
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Aristokracija
Balet
Baletni copati (Ruska baletna šola v Ljubljani) Edgar Degas, La Classe de danse Balét (izvirno italijansko ballo - ples) je odrska izvedba umetniških plesov z glasbeno spremljavo.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Balet
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Car
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Dunaj
Eduard Hanslick
Eduard Hanslick, avstrijski muzikolog in glasbeni kritik, * 11. september 1825, Praga, Avstrijsko cesarstvo, † 6. avgust 1904, Baden, Avstro-Ogrska.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Eduard Hanslick
Glasbena estetika
Glasbena estetika ima kot znanstveno-filozofska disciplina cilj, da s proučevanjem vseh vidikov na glasbeno umetnost spozna njeno bistvo in zakone ter odkrije njen popolni smisel v podrobnostih in v celoti.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Glasbena estetika
Glasbeni klasicizem
Wolfgang Amadeus Mozart Joseph Haydn Ludwig van Beethoven Klasicízem je glasbeni slog v evropski resni glasbi.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Glasbeni klasicizem
Gregorijanski koral
Gregor I. med narekovanjem gregorijanskega napeva (iz antifonarja samostana St. Gallen, okrog leta 1000 Gregorijanski koral je srednjeveško liturgično enoglasno petje.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Gregorijanski koral
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Hamburg
Igor Stravinski
Igor Fjodorovič Stravinski (rusko Игорь Фёдорович Стравинский), ruski skladatelj poljskega porekla, * 17. junij (5. junij, ruski koledar) 1882, Oranienbaum (zdaj Lomonosov pri Sankt-Peterburgu), Rusija, † 6. april 1971, New York, ZDA.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Igor Stravinski
Intima
»Intima« je petnajsti singl glasbene skupine Pepel in kri.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Intima
Johannes Brahms
Johannes Brahms, nemški skladatelj in pianist, * 7. maj 1833, Hamburg, Nemčija, † 3. april 1897, Dunaj, Avstrija.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Johannes Brahms
Kritik
Krítik (preko nemščine kritik - iz starogrščine κριτής: krités - sodnik) je oseba, ki poda strokovno mnenje o določenemu delu oziroma izdelku.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Kritik
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Kultura
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Melodija
Moto
Móto (ali mótto) je glavno geslo neke organizacije, društva, šole, vojaške enote ipd.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Moto
Nacionalizem
Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Nacionalizem
Nadežda von Meck
Nadežda Filaretovna von Meck (rusko Надежда Филаретовна фон Мекк), ruska baronica, * 10. februar 1831, † 13. januar 1894; oba datuma po ruskem koledarju.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Nadežda von Meck
Opus
Opus je izraz, ki izhaja iz latinščine in pomeni delo, nanaša pa se predvsem na umetniške izdelke.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Opus
Peter Iljič Čajkovski
Čajkovski v mladosti, 1868 Čajkovski z ženo Antonino Ivanovno Miljukovo, julij 1877 Moskva Peter Iljič Čajkovski, ruski skladatelj, * 7. maj (25. april, ruski koledar) 1840, Votkinsk, okraj Vjatke, (danes Udmurtija), Rusija, † 6. november (25. oktober) 1893, Sankt Peterburg.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Peter Iljič Čajkovski
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Sankt Peterburg
Simfonična pesnitev
Simfonična pesnitev je enostavčna skladba za orkester in je programska glasba, kar nakazuje z naslovom, s književno, likovno ali zgodovinsko predlogo.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Simfonična pesnitev
Simfonija
Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija).
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Simfonija
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Slovani
Tempo
Témpo označuje hitrost izvajanja glasbenih del in se nanaša na trajanje osnovne ritmične enote v taktu.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Tempo
Tesnoba
Tesnoba, anksioznost ali bojazen je občutje negotovosti, pričakovanja česa neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga, spremljano z vegetativnimi pojavi (npr. pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje, drhtenje).
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Tesnoba
Theodor W. Adorno
Theodor W. Adorno, s polnim imenom Theodor Ludwig Wiesengrund Adorno, nemški filozof, sociolog, muzikolog, glasbeni kritik in skladatelj, * 11. september 1903, Frankfurt na Majni, Nemško cesarstvo, † 6. avgust 1969, Visp, Švica.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Theodor W. Adorno
Usoda
Usoda je ime za razumevanje dogodkov, ki naj bi jih vnaprej in brez človeškega vpliva določale božje sile ali naključja, ne pa človekova svobodna volja.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Usoda
Valček
Valček je zvrst plesa, ki se pojavi koncem 18.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Valček
Violinski koncert (Čajkovski)
Čajkovski in Kotek (levo) Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega je eden najbolj priljubljenih violinskih koncertov v svetovnem merilu.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in Violinski koncert (Čajkovski)
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in 1888
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in 1890
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Simfonija št. 5 (Čajkovski) in 19. stoletje