Hitreje kot brskalnik!
45 odnosi: Ameriška domovina, Amerikanski Slovenec, Amerikanszki Szlovencov glász, Avstro-Ogrska, Chicago, Cleveland, Ohio, Delavec (tednik), Enakopravnost (časopis), Frančiškani, Frank Zaitz, Glas naroda, Ivan Molek, Janez Trček (novinar), Jože Zavertnik, John Jerič, Katolištvo, Komunizem, Milwaukee, Wisconsin, New York, Novi čas (mesečnik), Pensilvanija, Plača, Prekmurje, Prekmursko narečje, Proletarec (časopis), Prosveta, Prva svetovna vojna, Republikanska stranka (ZDA), Slovenci, Slovenska narodna podporna jednota, Slovenska slovnica, Slovensko Porabje, Socializem, Urednik, Vas, Združene države Amerike, Znanost, Zvonko Novak, 1891, 1893, 1902, 1908, 1916, 1922, 1927.
Ameriška domovina
Ameriška domovina je bil časopis ameriških Slovencev iz Clevelanda.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Ameriška domovina · Poglej več »
Amerikanski Slovenec
Amerikanski Slovenec je prvi in najstarejši slovenski časnik v ZDA.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Amerikanski Slovenec · Poglej več »
Amerikanszki Szlovencov glász
Amerikanszki Szlovencov glász (slovensko Glas ameriških Slovencev) je bil glasilo prekmurskih izseljencev v Pensilvaniji.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Amerikanszki Szlovencov glász · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Chicago
Chicago (izg. (IPA):, poenost. ali) ali poslovenjeno Čikago je tretje najbolj naseljeno mesto v ZDA (za New Yorkom in Los Angelesom) in največje mesto v ameriški zvezni državi Illinois.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Chicago · Poglej več »
Cleveland, Ohio
Terminal Tower v Clevelandu Cleveland je mesto v zvezni državi ZDA Ohio.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Cleveland, Ohio · Poglej več »
Delavec (tednik)
Delavec je bil slovenski delavski tednik v Združenih državah Amerike.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Delavec (tednik) · Poglej več »
Enakopravnost (časopis)
Enakopravnost (Equality) je bil slovenski dnevnik, ki je izhajal v Clevelandu (Ohio, Združene države Amerike).
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Enakopravnost (časopis) · Poglej več »
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Frančiškani · Poglej več »
Frank Zaitz
Frank Zaitz (izgovori, zájc), (tudi Zajec), slovenski publicist in urednik, * 18. september 1888, Ljubljana, † 10. september 1967, Ljubljana.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Frank Zaitz · Poglej več »
Glas naroda
Glas naroda je bil slovenski delavski list v ZDA.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Glas naroda · Poglej več »
Ivan Molek
Ivan Molek, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in novinar, * 8. junij 1882, Metlika, † 16. marec 1962, El Cajon, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Ivan Molek · Poglej več »
Janez Trček (novinar)
Janez Trček, slovenski novinar in urednik, * 17. april 1891, Idrija, † 28. junij 1942, North Bergen, New Jersey.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Janez Trček (novinar) · Poglej več »
Jože Zavertnik
Jože Zavertnik (tudi Josip Zavertnik), slovenski časnikar in urednik delujoč v ZDA, * 2. januar 1869, Škofljica, † 28. avgust 1929, Clarendon Hills pri Čikagu, Illinois, ZDA.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Jože Zavertnik · Poglej več »
John Jerič
John Jerič (tudi John Jerich) rojen Janez Jerič, slovenski publicist in urednik, * 26. februar 1894, Regrča vas (Novo mesto), † 16. september 1973, Berwyn, Illinois.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in John Jerič · Poglej več »
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Katolištvo · Poglej več »
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Komunizem · Poglej več »
Milwaukee, Wisconsin
Milwaukee je največje mesto v ameriški zvezni državi Wisconsin in 23.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Milwaukee, Wisconsin · Poglej več »
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in New York · Poglej več »
Novi čas (mesečnik)
Novi čas je bil mesečnik Slovencev v Združenih državah Amerike, ki je izhajal od 1915 do 1928.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Novi čas (mesečnik) · Poglej več »
Pensilvanija
Pensilvanija (uradno angleško Commonwealth of Pennsylvania; Skupnost Pensilvanije) je zvezna država v severovzhodnih, Velikih jezerih, Apalaških in Srednjeatlantskih regijah ZDA. Pensilvanija meji na Delaware na jugovzhodu, Maryland na jugu, Zahodno Virginijo na jugozahodu, Ohio na zahodu, Eriejsko jezero in kanadsko provinco Ontario na severozahodu, New York na severu in New Jersey na vzhodu, medtem ko Apalaške gore potekajo skozi njeno sredino. Pensilvanija je po površini 33. največja država in po zadnjem uradnem štetju prebivalstva ZDA leta 2010 (naslednjo štejte prebivalstva se izvede vsakih 10 let, tj. 2020) peta po številu prebivalcev. To je deveto najbolj gosto naseljeno mesto med 50 državami. Dve najbolj naseljeni mesti v Pensilvaniji sta Philadelphia ali Filadelfija (1.580.863) in Pittsburgh (302.407). Glavno mesto države in njeno 13. največje mesto je Harrisburg. Pennsylvania ima 225 kilometrov obale ob jezeru Erie in reki Delaware. Država je ena od 13-ih ustanovnih držav ZDA; nastala je leta 1681 kot posledica podelitve kraljevske dežele Williamu Pennu, sinu soimenjaka države. Del Pensilvanije (ob reki Delaware) je bil skupaj s sedanjo zvezno državo Delaware prej organiziran kot kolonija Nova Švedska. To je bila druga država, ki je ratificirala ameriško ustavo 12. decembra 1787. Dvorana Independence, kjer sta bili pripravljeni deklaracija o neodvisnosti ZDA in ameriška ustava, se nahaja v največjem mestu države Philadelphia. Med ameriško državljansko vojno se je bitka pri Gettysburgu odvijala v južni osrednji regiji države. Valley Forge blizu Filadelfije je bil v grenki zimi 1777–78 sedež generala Washingtona. Prav tako je Pensilvanija ena od štirih zveznih držav ZDA, ki je skupnost ali ang. Commonwealth (druge so Massachusetts, Virginija in Kentucky). Pensilvanija je ena najbolj pomembnih držav v zgodovini ZDA. Velja za zibelko Ameriškega naroda. Tu so bile podpisane deklaracija o neodvisnosti ZDA, članki o konfederaciji in ustava ZDA. Po državi so poimenovali več plovil Vojne mornarice ZDA - USS Pennsylvania. Na začetku je bila Filadelfija prvo glavno novoustanovljenih ZDA, nato je ta naziv predalo drugim mestom (tudi New Yorku) ter dokler ni bilo zasnovano Okrožje Columbia (District of Columbia) je ta naziv prešel že osem mest (nekateri jim pravijo tudi The Forgotten Eight). Slika:New Paris Covered Bridge.jpg| New Paris Covered Bridge. Slika:Philadelphia City Hall (146070095).jpeg| Pogled v središču Filadelfije na mestno hišo (City Hall). Slika:Duquesne Incline from top.jpg| Duquesne Incline s pogledom na Pittsburgh.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Pensilvanija · Poglej več »
Plača
Plača je izplačilo/znesek, ki ga zaposleni dobi za opravljeno (navadno) mesečno delo oz.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Plača · Poglej več »
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Prekmurje · Poglej več »
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Prekmursko narečje · Poglej več »
Proletarec (časopis)
Slika naslovnice Časopis Proletarec: List za interese delavskega ljudstva je izhajal od januarja 1906 do 6.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Proletarec (časopis) · Poglej več »
Prosveta
Prosveta je bilo glasilo Slovenske narodne podporne jednote v ZDA.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Prosveta · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Republikanska stranka (ZDA)
ameriške zastave, simbol stranke Republikanska stranka (Republican Party, tudi Grand Old Party ali GOP) je ena od dveh glavnih političnih strank v Združenih državah Amerike.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Republikanska stranka (ZDA) · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Slovenci · Poglej več »
Slovenska narodna podporna jednota
Slovenska narodna podporna jednota (ang. Slovene National Benefit Society), kratica SNPJ je največja zavarovalna družba ameriških Slovencev v ZDA.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Slovenska narodna podporna jednota · Poglej več »
Slovenska slovnica
Slovenska slovnica je sistem pravil o jezikovnih sredstvih in njihovih odnosih v slovenščini.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Slovenska slovnica · Poglej več »
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Slovensko Porabje · Poglej več »
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Socializem · Poglej več »
Urednik
Urednik je oseba, ki se poklicno ukvarja s pregledovanjem del drugih oseb, ki so mu bila predložena za vključitev v določeno publikacijo (časopis, revijo...) oz.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Urednik · Poglej več »
Vas
Vas Tihaboj v Sloveniji Vas je podeželsko naselje, ki je izrazito agrarnega značaja ter nima pomembnejših upravnih, političnih,...
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Vas · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Združene države Amerike · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Znanost · Poglej več »
Zvonko Novak
Zvonko Novak, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik, novinar in publicist, * 21. januar 1882, Ljubljana, † 9. avgust 1953, Ljubljana.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in Zvonko Novak · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in 1891 · Poglej več »
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in 1893 · Poglej več »
1902
1902 (MCMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in 1902 · Poglej več »
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in 1908 · Poglej več »
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in 1916 · Poglej več »
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in 1922 · Poglej več »
1927
1927 (MCMXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Seznam slovenskih časopisov v ZDA in 1927 · Poglej več »
