Kazalo
24 odnosi: Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Avstro-Ogrski kompromis, Budimpešta, Enklava in eksklava, Habsburška monarhija, Hajdú-Bihar (županija), Karpati, Kmečki turizem, Kneževina Transilvanija, Komitat, Madžari, Madžarska, Mineralni vrelec, Mofeta, Ogrska, Pariški mirovni sporazumi (1947), Romi, Romunija, Târgu Mureș, Transilvanija, Transilvanski Sasi, Trianonska mirovna pogodba, Vasi s trdnjavskimi cerkvami v Transilvaniji.
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Seklerska dežela in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Seklerska dežela in Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrski kompromis
Avstro-Ogrski kompromis (nemško Ausgleich, madžarsko Kiegyezés), sklenjen leta 1867, je vzpostavil dvojno Avstro-Ogrsko monarhijo.
Poglej Seklerska dežela in Avstro-Ogrski kompromis
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Seklerska dežela in Budimpešta
Enklava in eksklava
D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.
Poglej Seklerska dežela in Enklava in eksklava
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Seklerska dežela in Habsburška monarhija
Hajdú-Bihar (županija)
Županija Hajdú-Bihar (Hajdú-Bihar megye) je županija na severu Madžarske.
Poglej Seklerska dežela in Hajdú-Bihar (županija)
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Seklerska dežela in Karpati
Kmečki turizem
Kmečki turizem je specifična oblika turizma, katerega glavni namen je "vrnitev k naravi", torej na podeželje.
Poglej Seklerska dežela in Kmečki turizem
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Seklerska dežela in Kneževina Transilvanija
Komitat
Ogrski komitati okoli leta 1880 Komitat ali županija (– podjetje, skupina; srednjeveškolatinsko – grofija, grofstvo;;;; ali grajska župa – var.
Poglej Seklerska dežela in Komitat
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Seklerska dežela in Madžari
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Seklerska dežela in Madžarska
Mineralni vrelec
Mineralni izviri so naravni izviri, ki proizvajajo vodo, ki vsebuje minerale ali druge raztopljene snovi, ki spremenijo njen okus ali ji dajo domnevno zdravilno vrednost.
Poglej Seklerska dežela in Mineralni vrelec
Mofeta
Češkem Mofete v Laacher Seeju, Porenje - Pfalška, Nemčija Mofeta je reža ali kroglasta odprtina v tleh, iz katere izhajajo vroči plini, največkrat ogljikov dioksid, s temperaturo pod 100 °C.
Poglej Seklerska dežela in Mofeta
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Seklerska dežela in Ogrska
Pariški mirovni sporazumi (1947)
Kanadska delegacija na pariški mirovni konferenci. Pariške mirovne pogodbe (francosko: Traités de Paris) so bile podpisane in sprejete 10.
Poglej Seklerska dežela in Pariški mirovni sporazumi (1947)
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Poglej Seklerska dežela in Romi
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Seklerska dežela in Romunija
Târgu Mureș
Târgu Mureș (madžarsko Marosvásárhely, nemško Neumarkt am Mieresch, znan tudi po drugih imenih) je sedež okrožja Mureș na severnoosrednjem delu Romunije.
Poglej Seklerska dežela in Târgu Mureș
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Seklerska dežela in Transilvanija
Transilvanski Sasi
Transilvanski Sasi (nemško Siebenbürger Sachsen, transilvansko saško Siweberjer Såksen, romunsko Sași ardeleni, Sași Transilvăneni/Transilvani, madžarsko Erdélyi szászok) so prebivalci nemške narodnosti, ki so se naselili v Transilvaniji (nemško Siebenbürgen) od sredine 12.
Poglej Seklerska dežela in Transilvanski Sasi
Trianonska mirovna pogodba
Ozemlje Madžarske po 4. juniju. Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz.
Poglej Seklerska dežela in Trianonska mirovna pogodba
Vasi s trdnjavskimi cerkvami v Transilvaniji
Jugovzhodna Transilvanija v Romuniji je najbolj znana po več kot 150 dobro ohranjenih trdnjavskih cerkvah v veliko različnih arhitekturnih slogih (od 300 prvotnih trdnjavskih cerkev) iz 13.
Poglej Seklerska dežela in Vasi s trdnjavskimi cerkvami v Transilvaniji