Kazalo
15 odnosi: Daljnogled, Galaksija, Milijon, NASA, Navidezni sij, Parsek, Rentgenski žarki, Sončeva masa, Supernova, Svetlobno leto, Zvezda, 18. september, 2006, 2007, 7. maj.
- Astronomska telesa, odkrita leta 2006
- Perzej (ozvezdje)
- Supernove
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej SN 2006gy in Daljnogled
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej SN 2006gy in Galaksija
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Poglej SN 2006gy in Milijon
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej SN 2006gy in NASA
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej SN 2006gy in Navidezni sij
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej SN 2006gy in Parsek
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej SN 2006gy in Rentgenski žarki
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej SN 2006gy in Sončeva masa
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej SN 2006gy in Supernova
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej SN 2006gy in Svetlobno leto
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej SN 2006gy in Zvezda
18. september
18.
Poglej SN 2006gy in 18. september
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej SN 2006gy in 2006
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej SN 2006gy in 2007
7. maj
7.
Poglej SN 2006gy in 7. maj