Kazalo
32 odnosi: Astronomska enota, Žirafa (ozvezdje), Bayerjevo poimenovanje, Dvojčka (ozvezdje), Dvojna zvezda, Enakostranični trikotnik, Haleakala, Havaji, Johannes Hevel, Jupiter, Leto, Lev (ozvezdje), Mali lev (ozvezdje), Masa, Mednarodna astronomska zveza, Navidezni sij, Ognjenik, Oranžna, Ozvezdje, Plinasti orjak, Ptolemaj, Rak (ozvezdje), Rdeča, Ris, Sonce, Spektralna razvrstitev zvezd, Spremenljivka (zvezda), Svetlobno leto, Veliki medved (ozvezdje), Voznik (ozvezdje), Zunajosončni planet, Zvezda orjakinja.
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Ris (ozvezdje) in Astronomska enota
Žirafa (ozvezdje)
Žirafa je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Ris (ozvezdje) in Žirafa (ozvezdje)
Bayerjevo poimenovanje
Orionovo meglico, kjer so vidne tako grške kot tudi latinične črke. Bayerjevo poimenovanje je zvezdno poimenovanje, kjer je vsaka posamezna zvezda določena samo z eno grško ali latinično črko, ki ji sledi latinsko ime pripadajočega ozvezdja v rodilniku.
Poglej Ris (ozvezdje) in Bayerjevo poimenovanje
Dvojčka (ozvezdje)
Dvojčka (znak 18px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Ris (ozvezdje) in Dvojčka (ozvezdje)
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Ris (ozvezdje) in Dvojna zvezda
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Poglej Ris (ozvezdje) in Enakostranični trikotnik
Haleakala
Krater Haleakalā Haleakalā (havajsko Hiša sonca) je ognjenik na otoku Maui na Havajih, ki predstavlja tri četrtine površine otoka.
Poglej Ris (ozvezdje) in Haleakala
Havaji
Haváji so otočje v Tihem oceanu in zadnja, 50.
Poglej Ris (ozvezdje) in Havaji
Johannes Hevel
Johannes Hevel (tudi Johann Hewelke, Hewelcke, poljsko Jan Heweliusz, nemško Johannes Hewel, pa tudi Hevelius, Hevelij), poljski astronom, * 28. januar 1611, Danzig, (sedaj Gdansk, Poljska), † 28.
Poglej Ris (ozvezdje) in Johannes Hevel
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Ris (ozvezdje) in Jupiter
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Ris (ozvezdje) in Leto
Lev (ozvezdje)
Lev (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Ris (ozvezdje) in Lev (ozvezdje)
Mali lev (ozvezdje)
Mali lev je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Ris (ozvezdje) in Mali lev (ozvezdje)
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Ris (ozvezdje) in Masa
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Ris (ozvezdje) in Mednarodna astronomska zveza
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Ris (ozvezdje) in Navidezni sij
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Ris (ozvezdje) in Ognjenik
Oranžna
Oranžna je barva svetlobe z valovno dolžino 560–590 nm ali mešanica rdeče in rumene svetlobe, ki sta različno močni.
Poglej Ris (ozvezdje) in Oranžna
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Ris (ozvezdje) in Ozvezdje
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Ris (ozvezdje) in Plinasti orjak
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Ris (ozvezdje) in Ptolemaj
Rak (ozvezdje)
Rak (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Ris (ozvezdje) in Rak (ozvezdje)
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Ris (ozvezdje) in Rdeča
Ris
Ris (znanstveno ime Lynx lynx) ali navadni ris je prvotno živel v listnatih gozdovih, človek pa ga je pregnal v gore in v redko gozdnato krajino.
Poglej Ris (ozvezdje) in Ris
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Ris (ozvezdje) in Sonce
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Poglej Ris (ozvezdje) in Spektralna razvrstitev zvezd
Spremenljivka (zvezda)
Rdeča spremenljivka V838 Monocerotis Spremenljívke ali spremenljíve zvézde so zvezde, katerih absolutni izsev se spreminja.
Poglej Ris (ozvezdje) in Spremenljivka (zvezda)
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Ris (ozvezdje) in Svetlobno leto
Veliki medved (ozvezdje)
Veliki medved je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Ris (ozvezdje) in Veliki medved (ozvezdje)
Voznik (ozvezdje)
Voznik je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Ris (ozvezdje) in Voznik (ozvezdje)
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Poglej Ris (ozvezdje) in Zunajosončni planet
Zvezda orjakinja
Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).
Poglej Ris (ozvezdje) in Zvezda orjakinja