Kazalo
54 odnosi: Arabski polotok, Armada, Armenija, Artilerija, Avtokracija, Avtonomna republika Krim, Balkan, Bug, Buržoazija, Diplomacija, Egipt, Ejalet, Ekonomija, Epir, Evropa, Finance, Gospodarstvo, Grčija, Gruzija, Industrija, Iran, Janičar, Jugovzhodna Evropa, Kurdistan, Minister, Moldavija, Narodna (nacionalna) in liberalna gibanja v Evropi pred 1848, Osmansko cesarstvo, Paša, Parlament, Pehota, Podeželje, Ruski imperij, Selim III., Severna Afrika, Srbija, Sultan, Tanzimat, Tehnologija, Ustava, Velesila, Vlaška, Vojaška obveznost, Vojska, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zgodovina Moldavije, 16. stoletje, 17. stoletje, 18. stoletje, 1804, ... Razširi indeks (4 več) »
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Arabski polotok
Armada
Armada (angleško Army; nemško Armee) je nestalna vojaška formacija, ki zaradi svoje velikosti izvaja tako taktično kot strateško bojevanje.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Armada
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Armenija
Artilerija
Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Artilerija
Avtokracija
Avtokracija je oblika vladavine, kjer pripada vsa oblast samo eni osebi, praviloma povezana z nasiljem in neomejeno samovoljo.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Avtokracija
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Avtonomna republika Krim
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Balkan
Bug
Bug je lahko.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Bug
Buržoazija
V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Buržoazija
Diplomacija
Diplomacija je umetnost in veščina vodenja pogajanj med predstavniki različnih skupin oz.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Diplomacija
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Egipt
Ejalet
Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Ejalet
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Ekonomija
Epir
Zemljevid antičnega Epirja Epir (grško: Ήπειρος, Ípiros, kar pomeni »celina«) je pokrajina ob obali Jonskega morja v severozahodni Grčiji in južni Albaniji.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Epir
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Evropa
Finance
Finance so gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi zadevami.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Finance
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Gospodarstvo
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Grčija
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Gruzija
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Industrija
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Iran
Janičar
Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Janičar
Jugovzhodna Evropa
Jugovzhodna Evropa je geografska podregija Evrope, ki zaobjema predvsem Balkan, pa tudi sosednje regije in polotoke.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Jugovzhodna Evropa
Kurdistan
Zastava Kurdistana Kurdistan ali Veliki Kurdistan, antični Corduene,A.D. Lee, The Role of Hostages in Roman Diplomacy with Sasanian Persia, Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte, Vol.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Kurdistan
Minister
Minister je visoki državni politik, ki je član vlade oz.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Minister
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Moldavija
Narodna (nacionalna) in liberalna gibanja v Evropi pred 1848
Nacionalna in liberalna gibanja v Evropi pred letom 1848 so gibanja, katerih posledice so bile leta 1848 liberalne, demokratične, nacionalne in socialne revolucije po Evropi.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Narodna (nacionalna) in liberalna gibanja v Evropi pred 1848
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Osmansko cesarstvo
Paša
Bayrak Paša (turško: paşa iz perzijskega padšah ali padišah, kar pomeni »kralj«) je bil visok naslov v političnem sistemu Osmanskega cesarstva, ki so ga običajno podeljevali guvernerjem provinc in generalom.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Paša
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Parlament
Pehota
Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Pehota
Podeželje
Podeželje je skupek manjših mest in vasi.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Podeželje
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Ruski imperij
Selim III.
Selim III. je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761, † 28. julij 1808.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Selim III.
Severna Afrika
Severna Afrika Severna Afrika je regija Afrike, v katero se navadno prištevajo afriške države Alžirija, Egipt, Libija, Mavretanija, Maroko, Sudan, Tunizija in Zahodna Sahara.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Severna Afrika
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Srbija
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Sultan
Tanzimat
Tanzimat Fermanı Tanzimat je izraz, ki se nanaša na reorganizacijo Osmanskega cesarstva, ki se je začela leta 1839 in končala s Prvim ustavnim obdobjem leta 1876.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Tanzimat
Tehnologija
Tehnologíja (tehnología.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Tehnologija
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Ustava
Velesila
Ženevi, Švica, novembra 1985. Velesila ali Supersila je izraz, ki se uporablja za opis države s prevladujočim položajem v mednarodnih odnosih.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Velesila
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Vlaška
Vojaška obveznost
Vojaška obveznost ali vojaška dolžnost je v nekaterih državah z zakonom urejena dolžnost državljanov, da določen čas izvajajo določene obveznosti v oboroženih silah.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Vojaška obveznost
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Vojska
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zgodovina Moldavije
Zemljevid Moldavije Zgodovina Moldavije se začenja okrog leta 1350, ko je bila ustanovljena Kneževina Moldavija, srednjeveška predhodnica moderne Moldavije in Romunije.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in Zgodovina Moldavije
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in 16. stoletje
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in 17. stoletje
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in 18. stoletje
1804
1804 (MDCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in 1804
1826
1826 (MDCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in 1826
1829
1829 (MDCCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in 1829
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in 19. stoletje
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Propad Osmanskega cesarstva in 20. stoletje
Prav tako znan kot Propad Otomanskega cesarstva, Propad turške države.