Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Prionska bolezen

Index Prionska bolezen

Prionska bolezen je degenerativna bolezen osrednjega živčevja človeka in nekaterih drugih sesalcev.

Kazalo

  1. 39 odnosi: Astrocit, Ataksija, Baker, Benzodiazepin, Celica, Creutzfeldt-Jakobova bolezen, Demenca, Dendrit, Disulfidna vez, Epidemija, Gen, Hormon, Incidenca, Kanibalizem, Kemična sinapsa, Kodon, Kromosom, Kuru, Mali možgani, Metionin, Možgani, Možganovina, Mutacija, Nalezljiva bolezen, Nespečnost, Nevrit, Nevroglija, Nevron, Osrednje živčevje, Pljučnica, Polimer, Polimorfizem (kristalografija), Prion, Rastni hormon, Simptom, Talamus, Tesnoba, Topnost, Tresavica.

Astrocit

Astrociti (grško astron - zvezda + kytos - celica) so ena od vrst celic nevroglije, ki so zvezdaste oblike.

Poglej Prionska bolezen in Astrocit

Ataksija

Ataksija je nevrološki znak, ki nastane zaradi motene usklajenosti gibov.

Poglej Prionska bolezen in Ataksija

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Poglej Prionska bolezen in Baker

Benzodiazepin

Benzodiazepini so skupina anksiolitikov (učinkovin, ki lajšajo tesnobo in strah).

Poglej Prionska bolezen in Benzodiazepin

Celica

Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.

Poglej Prionska bolezen in Celica

Creutzfeldt-Jakobova bolezen

Creutzfeldt-Jakobova bolezen (CJB) je degenerativna nevrološka bolezen iz skupine prionskih bolezni.

Poglej Prionska bolezen in Creutzfeldt-Jakobova bolezen

Demenca

Demenca (tudi dementnost; iz latinščine dementia; blaznost, norost) je degenerativna bolezen, ki se po pojavljanju glede na starost, deli na dva dela.

Poglej Prionska bolezen in Demenca

Dendrit

Možganska Purkinjejeva celica, kjer je nazorno vidna drevesasta struktura '''dendritov'''. Dendrit (grško dendrites: drevesni) je izrastek iz živčne celice, odgovoren za privzem informacij, ki jih dobiva od sosednjih celic preko sinaps.

Poglej Prionska bolezen in Dendrit

Disulfidna vez

V kemiji je disulfidna vez kovalentna vez, navadno pridobljena s spajanjem dveh tiolnih fuknciolalnih skupin.

Poglej Prionska bolezen in Disulfidna vez

Epidemija

Epidemija (iz grščine epi- 'na' in demos 'ljudje') je nenaden izbruh in hitro širjenje nalezljive bolezni v človeški populaciji, ki močno presega normalno obolevnost oziroma incidenco v populaciji.

Poglej Prionska bolezen in Epidemija

Gen

spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.

Poglej Prionska bolezen in Gen

Hormon

Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.

Poglej Prionska bolezen in Hormon

Incidenca

Incidenca ali pojavnost je število novih dogodkov, predvsem novih primerov bolezni v določenem časovnem intervalu oziroma obdobju na določenem območju v določeni populaciji.

Poglej Prionska bolezen in Incidenca

Kanibalizem

Braziliji 1557, kot ga je opisal Hans Staden Kanibalízem pomeni prehranjevanje s pripadniki lastne biološke vrste in se običajno nanaša na prehranjevanje ljudi s človeškim mesom (kar imenujemo tudi ljudožêrstvo ali antropofagíja).

Poglej Prionska bolezen in Kanibalizem

Kemična sinapsa

receptorji; A-živčni končič presinaptičnega celice (nevrona); B-Sinaptična špranja; C-Postsinaptična celica (živčna, mišična ali žlezna celica) Sinapsa (grško syn, skupaj + haptein, stiskati) ali preklop je najpogosteje stik med dvema sosednjima nevronoma oz.

Poglej Prionska bolezen in Kemična sinapsa

Kodon

Kodón je enota genetskega zapisa v DNK in RNK.

Poglej Prionska bolezen in Kodon

Kromosom

fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.

Poglej Prionska bolezen in Kromosom

Kuru

Kuru (iz besede kuria/guria - tresenje) je kronična degenerativna bolezen osrednjega živčevja, ki jo povzročajo prioni.

Poglej Prionska bolezen in Kuru

Mali možgani

Máli možgáni ali cerebélum (cerebellum) ležijo v zadnji lobanjski kotanji.

Poglej Prionska bolezen in Mali možgani

Metionin

Metionin (okrajšano Met ali M; kodira ga kodon AUG) je α-amino kislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.

Poglej Prionska bolezen in Metionin

Možgani

Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.

Poglej Prionska bolezen in Možgani

Možganovina

Možganovina opisuje parenhim osrednjega živčevja in se deli na.

Poglej Prionska bolezen in Možganovina

Mutacija

Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...

Poglej Prionska bolezen in Mutacija

Nalezljiva bolezen

Nalezljíva (tudi infekcíjska) bolézen je bolezen, ki se neposredno ali posredno prenaša s klicenosca ali bolne osebe, z okužene ali bolne živali na zdravo osebo.

Poglej Prionska bolezen in Nalezljiva bolezen

Nespečnost

Nespéčnost, tudi agripnija, asomnija, insomnija, je psihofiziološka motnja spanja, pri kateri prizadeti ne more zaspati ali normalno spati.

Poglej Prionska bolezen in Nespečnost

Nevrit

Nevrít (ali akson) je dolg izrastek iz živčne celice, po katerem se prevaja akcijski potencial od telesa nevrona proti periferiji celice.

Poglej Prionska bolezen in Nevrit

Nevroglija

podgane Nevroglija (tudi samo glija) je živčno oporno tkivo, ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih celic.

Poglej Prionska bolezen in Nevroglija

Nevron

Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.

Poglej Prionska bolezen in Nevron

Osrednje živčevje

Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.

Poglej Prionska bolezen in Osrednje živčevje

Pljučnica

Pljúčnica (tudi pnevmoníja ali pnevmonítis) je vnetje pljuč, ki v prvi vrsti prizadeva mikroskopske zračne mešičke, t. i. alveole.

Poglej Prionska bolezen in Pljučnica

Polimer

Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.

Poglej Prionska bolezen in Polimer

Polimorfizem (kristalografija)

V kristalografiji je polimorfizem sposobnost trdnine, da ima več kot eno kristalno strukturo.

Poglej Prionska bolezen in Polimorfizem (kristalografija)

Prion

tkivih, prizadetih zaradi prionov, zaradi česar postane struktura tkiva "spužvasta". Na sliki je prikazan histološki preparat možganov krave, obolelih za BSE. Prion (iz angleških besed proteinaceous in infectious, s končnico -on zaradi analogije z besedo virion, tj. infektivni delec) je domnevni prenosljivi povzročitelj spongiformnih encefalopatij, ki je v celoti sestavljen iz napačno zvitega prionskega proteina.

Poglej Prionska bolezen in Prion

Rastni hormon

Rastni hormon Rastni hormon ali somatotropin (tudi somatotropni hormon, kratica STH, angleško growth hormone, GH) je hormon adenohipofize, sestavljen iz 191 aminokislin (pri človeku), ki so razporejene v enojni verigi in tvorijo glede na živalsko vrsto 2-4 disulfidne mostičke.

Poglej Prionska bolezen in Rastni hormon

Simptom

Simptom (grško: syn.

Poglej Prionska bolezen in Simptom

Talamus

Tálamus je siva možganovina jajčaste somerne oblike v zadajšnjem delu medmožganov (diencefalona) s številnimi jedri.

Poglej Prionska bolezen in Talamus

Tesnoba

Tesnoba, anksioznost ali bojazen je občutje negotovosti, pričakovanja česa neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga, spremljano z vegetativnimi pojavi (npr. pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje, drhtenje).

Poglej Prionska bolezen in Tesnoba

Topnost

Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.

Poglej Prionska bolezen in Topnost

Tresavica

Tresavica ali tremor je nenamerno, večinoma ritmično in neželeno premikanje mišic, ki vključuje oscilacijska gibanja enega ali več delov telesa.

Poglej Prionska bolezen in Tresavica

Prav tako znan kot Prionske bolezni.