Kazalo
51 odnosi: Adam Smith, Antonio Gramsci, Boljševiki, David Ricardo, Dialektika, Doktrina, Država in revolucija, Ekonomija, Erich Fromm, Ernst Bloch, Filozofija, Francija, Frankfurtska šola, Friedrich Engels, Herbert Marcuse, Historični materializem, Imperializem, Jürgen Habermas, Josif Stalin, Kapitalizem, Karl Kautsky, Karl Marx, Komunizem, Lev Trocki, Louis Althusser, Mao Cetung, Materializem, Max Horkheimer, Narava, Oktobrska revolucija, Politična ekonomija, Praksa, Proletariat, Psihoanaliza, Revizionizem, Rosa Luxemburg, Rusija, Slovenija, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Socializem, Sociologija, Sovjetska zveza, Svetovni nazor, Theodor W. Adorno, Utopični socializem, Utopija, Vladimir Lenin, Vzhodna Evropa, Walter Benjamin, Znanost, ... Razširi indeks (1 več) »
- Družbene teorije
- Karl Marx
- Komunizem
- Socializem
- Sociološke teorije
- Teorije zgodovine
Adam Smith
Adam Smith, FRS, FRSE, FRSA, škotski moralni filozof, akademik in politični ekonomist, * 16. junij 1723, Kirkcaldy, Škotska, † 17. julij 1790, Edinburg.
Poglej Marksizem in Adam Smith
Antonio Gramsci
Antonio Gramsci, italijanski pisatelj, politik in politični teoretik, * 22. januar 1891, Ales (Oristano), Sardinija, † 27. april 1937, Rim.
Poglej Marksizem in Antonio Gramsci
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Poglej Marksizem in Boljševiki
David Ricardo
David Ricardo, angleški ekonomist in politik, * 18. april 1772, London, Anglija, † 11. september 1823, Gloucestershire, Anglija.
Poglej Marksizem in David Ricardo
Dialektika
Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez.
Poglej Marksizem in Dialektika
Doktrina
Doktrina (latinsko doctrina iz docere.
Poglej Marksizem in Doktrina
Država in revolucija
Delo Država in revolucija.
Poglej Marksizem in Država in revolucija
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Marksizem in Ekonomija
Erich Fromm
Erich Seligmann Fromm, nemški socialni psiholog in humanistični filozof, * 23. marec 1900, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 18. marec 1980, Muralto, kanton Tessin, Švica.
Poglej Marksizem in Erich Fromm
Ernst Bloch
Ernst Bloch, nemški marksistični filozof, * 8. julij 1885, Ludwigshafen, † 4. avgust 1977, Tübingen.
Poglej Marksizem in Ernst Bloch
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Marksizem in Filozofija
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Marksizem in Francija
Frankfurtska šola
Frankfurtska šola je gibanje neomarksistične kritične teorije in filozofije.
Poglej Marksizem in Frankfurtska šola
Friedrich Engels
Friedrich Engels, nem.
Poglej Marksizem in Friedrich Engels
Herbert Marcuse
Herbert Marcuse, nemški filozof in sociolog, * 19. julij 1898, Berlin, † 29. julij 1979, Starnberg.
Poglej Marksizem in Herbert Marcuse
Historični materializem
Histórični materialízem je aplikacija dialektičnega materializma na zgodovinski razvoj družbe.
Poglej Marksizem in Historični materializem
Imperializem
Kitajske Imperialízem (lat. imperialis.
Poglej Marksizem in Imperializem
Jürgen Habermas
Jürgen Habermas, nemški filozof, politolog in sociolog tradicionalne, kritične teorije, * 18. junij 1929, Düsseldorf (Nemčija).
Poglej Marksizem in Jürgen Habermas
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Marksizem in Josif Stalin
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Poglej Marksizem in Kapitalizem
Karl Kautsky
Karl Johann Kautsky, češko-avstrijski filozof, novinar in marksistični teoretik, * 16. oktober 1854, Praga, Avstrijsko cesarstvo, † 17. oktober 1938, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Marksizem in Karl Kautsky
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Poglej Marksizem in Karl Marx
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Marksizem in Komunizem
Lev Trocki
Lev Trocki, 1897 Lev »Lejba« Davidovič Trocki (pravi priimek Bronštejn), ruski boljševik, marksist in politik, * 7. november (26. oktober, ruski koledar) 1879, vas Janovka, Jelisavetgradski okraj, Hersonska gubernija (danes Bereslavka, Kirovogradska oblast, Ukrajina), † 21.
Poglej Marksizem in Lev Trocki
Louis Althusser
Louis Pierre Althusser, francoski marksistični filozof, * 16. oktober 1918, Birmendreïs, Alžirija, † 22. oktober 1990, Pariz, Francija.
Poglej Marksizem in Louis Althusser
Mao Cetung
Mao Cetung (/ˈmaʊ (d)zəˈdʊŋ/; poenostavljena kitajščina: 毛泽东; tradicionalna kitajščina: 毛澤東; pinjin: Máo Zédōng) tudi Mao Dzedong ter poznan kot voditelj Mao, kitajski politik, državnik in prvi voditelj LRK, * 26. december 1893, Šaošan, Hunan, dinastija Čing, † 9.
Poglej Marksizem in Mao Cetung
Materializem
Materíalizem označuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena.
Poglej Marksizem in Materializem
Max Horkheimer
Max Horkheimer, nemški filozof in sociolog judovskega rodu, * 14. februar 1895, Stuttgart, Nemčija, † 7. julij 1973, Nürnberg, Nemčija.
Poglej Marksizem in Max Horkheimer
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Marksizem in Narava
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Marksizem in Oktobrska revolucija
Politična ekonomija
Politična ekonomija je veda o tem, kako so povezani ekonomski (npr. trgi in narodne ekonomije) in politični sistemi (npr. pravo, institucije, vlada).
Poglej Marksizem in Politična ekonomija
Praksa
Praksa (gr. πράξις, praxis.
Poglej Marksizem in Praksa
Proletariat
Kritična interpretacija kapitalističnih družbenih razredov Proletariát (latinsko proletarius, siromašen državljan s številnimi otroci) je po marksistični teoriji eden od dveh družbenih razredov v kapitalističnem sistemu.
Poglej Marksizem in Proletariat
Psihoanaliza
Psíhoanalíza je izredno vplivna klinična metoda in psihološka teorija, ki se ukvarja s proučevanjem nezavednega in zdravljenjem psihičnih motenj na osnovi te teorije.
Poglej Marksizem in Psihoanaliza
Revizionizem
Pri revizionizmu ne govorimo o splošni (in neposredni) diskreditaciji marksistične teorije; revizionizem na primer ne trdi, da se je Marx v svojih delih popolnoma motil glede kapitalistične družbe.
Poglej Marksizem in Revizionizem
Rosa Luxemburg
Rosa Luxemburg, marksistična politična teoretičarka, socialistična filozofinja in revolucionarka judovskega rodu, * 5. marec 1870 ali 1871, Zamość pri Lublinu, Ruski imperij (danes Poljska), † 15. januar 1919, Berlin, Nemčija.
Poglej Marksizem in Rosa Luxemburg
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Marksizem in Rusija
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Marksizem in Slovenija
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Marksizem in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Poglej Marksizem in Socializem
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Poglej Marksizem in Sociologija
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Marksizem in Sovjetska zveza
Svetovni nazor
Svetóvni názor je najširše pojmovani pogled na svet, miselni okvir skozi katerega posameznik tolmači zunanji svet in z njim sodeluje.
Poglej Marksizem in Svetovni nazor
Theodor W. Adorno
Theodor W. Adorno, s polnim imenom Theodor Ludwig Wiesengrund Adorno, nemški filozof, sociolog, muzikolog, glasbeni kritik in skladatelj, * 11. september 1903, Frankfurt na Majni, Nemško cesarstvo, † 6. avgust 1969, Visp, Švica.
Poglej Marksizem in Theodor W. Adorno
Utopični socializem
Utopični socializem je skupna oznaka za idealistični družbeni nazor filozofov, družbenih kritikov in reformatorjev, ki jim je skupno predpostavljanje imaginarne družbene stvarnosti (utopije) kot idealne rešitve na družbene in ekonomske probleme, ki so bili posledica modernizacijskih procesov v družbi in odpravljanja zastarelih družbenih struktur.
Poglej Marksizem in Utopični socializem
Utopija
Hinko Smrekar - ''Indija Koromandija'' Utopija je opis skupnosti, ki poseduje zelo želene ali skoraj popolne kvalitete.
Poglej Marksizem in Utopija
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.
Poglej Marksizem in Vladimir Lenin
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Marksizem in Vzhodna Evropa
Walter Benjamin
Walter Bendix Schönflies Benjamin, nemški filozof in kulturni kritik, * 15. julij 1892, Berlin, Nemško cesarstvo, † 26. september 1940, Portbou, Katalonija, Španija Benjamin je s svojimi deli, ki so vključevala elemente nemškega idealizma, romanticizma, zahodnega marksizma in judovskega misticizma, trajno prispeval k estetski teoriji, literarni kritiki in historičnemu materializmu.
Poglej Marksizem in Walter Benjamin
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Marksizem in Znanost
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Marksizem in 1917
Glej tudi
Družbene teorije
Karl Marx
Komunizem
Socializem
Sociološke teorije
Teorije zgodovine
Prav tako znan kot Marksist, Marksistična sociologija, Praksa marksizma, Teorija marksizma.