Kazalo
62 odnosi: Aerofoni, Avstrija, Azija, Benetke, Cerkev (organizacija), Cezar (naslov), Dunaj, Dvor, Etimologija, Frekvenca, Georg Christoph Wagenseil, Giovanni Gabrieli, Glasbena kompozicija, Glasbenik, Godala, Habsburžani, Indijci, Interval (glasba), Italija, Italijanščina, Jazz, Kapelnik, Knjiga psalmov, Leopold Mozart, Liturgična glasba, Marija Terezija, Martin Luter, Melk, Moravska, Nemčija, Nemščina, Pevec, Pozavnist, Prevajanje, Protestantizem, Reformacija, Rekviem (Mozart), Religija, Renesansa, Rog (glasbilo), Salzburg, Seznam slovenskih pozavnistov, Simfonični orkester, Srednji vek, Stari vek, Starorimska civilizacija, Sveto pismo, Ton, Trobenta, Trobila, ... Razširi indeks (12 več) »
Aerofoni
Aerofoni glasbeni instrumenti so skupina glasbil, ki je sestavljena iz cevi, v kateri zveni zračni steber.
Poglej Pozavna in Aerofoni
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Pozavna in Avstrija
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Pozavna in Azija
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Pozavna in Benetke
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Poglej Pozavna in Cerkev (organizacija)
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Pozavna in Cezar (naslov)
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Pozavna in Dunaj
Dvor
Dvor palače Pitti, Firence Dvor glavne stavbe Münchenške pozavarovalnice, München Dvor (lat. curtis, nemško hof, angl. court ali courtyard) je razkošno bivališče vladarja, članov njegove družine in sodelavcev.
Poglej Pozavna in Dvor
Etimologija
Etimologíja (grško: étymología.
Poglej Pozavna in Etimologija
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Pozavna in Frekvenca
Georg Christoph Wagenseil
Georg Christoph Anton Wagenseil, avstrijski skladatelj in pedagog, * 29. januar 1715, Dunaj, † 1. marec 1777, Dunaj.
Poglej Pozavna in Georg Christoph Wagenseil
Giovanni Gabrieli
Giovanni Gabrieli, italijanski skladatelj in organist, * 1557, Benetke, † 12. avgust 1612, Benetke.
Poglej Pozavna in Giovanni Gabrieli
Glasbena kompozicija
Glásbena kompozícija (latinsko componere - sestaviti), tudi glásbeno délo ali skládba.
Poglej Pozavna in Glasbena kompozicija
Glasbenik
Glásbenik ali múzik je umetnik, ki ustvarja ali poustvarja (izvaja) glasbo.
Poglej Pozavna in Glasbenik
Godala
Različna godala Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo.
Poglej Pozavna in Godala
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Pozavna in Habsburžani
Indijci
Indijci je politična oznaka za skupino ljudi, ki živi na področju Indije.
Poglej Pozavna in Indijci
Interval (glasba)
Interval je razdalja med dvema tonoma oz.
Poglej Pozavna in Interval (glasba)
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Pozavna in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Pozavna in Italijanščina
Jazz
Jazz ali džez je glasbena zvrst, ki je dobila prvotno podobo okoli leta 1920.
Poglej Pozavna in Jazz
Kapelnik
Kapelnik je glasbenik, ki umetniško vodi, zlasti vojaški pihalni orkester.
Poglej Pozavna in Kapelnik
Knjiga psalmov
IX Psalm je značilna biblijska pesniška vrsta izrazito verskega, včasih tudi domovinskega značaja.
Poglej Pozavna in Knjiga psalmov
Leopold Mozart
Johann Georg Leopold Mozart, avstrijski skladatelj, glasbeni pedagog in violinist, * 14. november 1719, Augsburg (Nemčija), † 28. maj 1787, Salzburg.
Poglej Pozavna in Leopold Mozart
Liturgična glasba
Liturgična glasba predstavlja del verskih obredov, ki so tesno povezani s tradicijo.
Poglej Pozavna in Liturgična glasba
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Pozavna in Marija Terezija
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Poglej Pozavna in Martin Luter
Melk
Spodnjeavstrijska občina Melk leži na desnem bregu Donave in se gledano v smeri toka na vzhod imenuje "vrata v Wachau".
Poglej Pozavna in Melk
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Pozavna in Moravska
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Pozavna in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Pozavna in Nemščina
Pevec
Pevka Natalija Verboten Pévec (tudi vokalist) je oseba, ki glasbeno ustvarja z glasom, lahko solistično, s spremljavo drugih glasbenih instrumentov ali v zboru.
Poglej Pozavna in Pevec
Pozavnist
Pozavnist je glasbenik, izvajalec na trobilni instrument, imenovan pozavna.
Poglej Pozavna in Pozavnist
Prevajanje
Prevajanje je proces prenosa pomena iz izvirnega jezika v ciljni jezik.
Poglej Pozavna in Prevajanje
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Pozavna in Protestantizem
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Pozavna in Reformacija
Rekviem (Mozart)
Wolfgang Amadeus Mozart: Rekviem (maša za umrle) KV.
Poglej Pozavna in Rekviem (Mozart)
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Pozavna in Religija
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Pozavna in Renesansa
Rog (glasbilo)
Rog (v F) Rog je trobilo.
Poglej Pozavna in Rog (glasbilo)
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Pozavna in Salzburg
Seznam slovenskih pozavnistov
Seznam slovenskih pozavnistov.
Poglej Pozavna in Seznam slovenskih pozavnistov
Simfonični orkester
Zasedba simfoničnega orkestra Simfónični orkéster je veččlanska glasbeno-instrumentalna zasedba, v kateri sodelujejo glasbeniki, ki izvajajo glasbo na pihala, trobila, tolkala in godala.
Poglej Pozavna in Simfonični orkester
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Pozavna in Srednji vek
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Pozavna in Stari vek
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Pozavna in Starorimska civilizacija
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Pozavna in Sveto pismo
Ton
Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Pozavna in Ton
Trobenta
Trobenta z dušilcem Ustnik Vincent Bach Trobenta je kovinsko glasbilo, po tonskem obsegu najvišje iz skupine trobil.
Poglej Pozavna in Trobenta
Trobila
Trobila so cevasta glasbila, ki proizvajajo zvok tako, da glasbenik s pihanjem zraka (trobljenjem), povzroči vibracijo ustrezno napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok.
Poglej Pozavna in Trobila
Tuba
Basovska tuba Túba je velik glasbeni inštrument iz družine basovskih trobil z ventili.
Poglej Pozavna in Tuba
Ustnik
rog Ustnik je del pihalnega ali trobilnega instrumenta, ki je med igranjem v stiku z usti.
Poglej Pozavna in Ustnik
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Pozavna in Vojska
Zven
Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Pozavna in Zven
1460
1460 (MCDLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Pozavna in 1460
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej Pozavna in 15. stoletje
1600
1600 (MDC) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Pozavna in 1600
1715
1715 (MDCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Pozavna in 1715
1777
1777 (MDCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Pozavna in 1777
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Pozavna in 18. stoletje
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Pozavna in 20. stoletje
21. stoletje
2. tisočletje | 3. tisočletje 18. stoletje | 19. stoletje | 20. stoletje | 21.
Poglej Pozavna in 21. stoletje
Prav tako znan kot Trombon.