Kazalo
30 odnosi: Živali, Dražljaj, Fotosinteza, Gvano, Izvir, Jajčece, Jama, Kutikula, Netopirji, Nevretenčarji, Onesnaževalo, Pesticid, Podtalnica, Ponikalnica, Poplava, Presnova, Razmnoževanje, Receptor (biokemija), Reka, Repati krkoni, Ribe, Stratigrafija, Svetloba, Težnost, Temperatura, Tipalnica, Vlažnost, Vodonosnik, Vretenčarji, Vrsta (biologija).
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Podzemeljska favna in Živali
Dražljaj
Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.
Poglej Podzemeljska favna in Dražljaj
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Podzemeljska favna in Fotosinteza
Gvano
Narodnem parku Paracas, Peru. Atlantskem oceanu, pokrita z gvanom. Evropi kot gnojilo prek Vitaterre-Mirata. Otoki gvana v Chinchi, Peru. 21.2.1863. Gvano (v kečua wanu) je izvleček iz masivnega nanosa iztrebkov netopirjev, morskih ptičev in tjulnjev v suhih ali polsuhih okoljih. Kot gnojilo je gvano zelo učinkovit zaradi izjemne visoke vsebnosti treh glavnih sestavin za rast rastlin: dušika, fosforja in kalija. V 19.
Poglej Podzemeljska favna in Gvano
Izvir
Idrije Izvir je kraj, kjer se stalno ali začasno na naraven način pojavi vodonosnik na zemeljski površini.
Poglej Podzemeljska favna in Izvir
Jajčece
Jajčece ali jájčna célica (lat. ovum) je ženska haploidna spolna celica (gameta).
Poglej Podzemeljska favna in Jajčece
Jama
Križna jama Acsibi jama, Argentina Jama je naravna podzemna odprtina, ki je dovolj velika, da lahko človek vanjo vstopi.
Poglej Podzemeljska favna in Jama
Kutikula
Kutikula (lat. cuticula - kožica) je lahko.
Poglej Podzemeljska favna in Kutikula
Netopirji
Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev.
Poglej Podzemeljska favna in Netopirji
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Podzemeljska favna in Nevretenčarji
Onesnaževalo
Iowi v Združenih državah Amerike med deževjem. Ob močnem deževju z nezaščitenih kmetijskih polj odtekajo vrhnji sloj zemlje, gnojila in druga potencialna onesnaževala. Onesnaževalo ali onesnažilo, tudi polutant, je snov ali energija, vnesena v okolje, ki ima neželene učinke ali pa negativno vpliva na uporabnost vira.
Poglej Podzemeljska favna in Onesnaževalo
Pesticid
Škropljenje s pesticidi s pomočjo letala Pesticíd (iz latinskega pestis, kuga in cidium, umor) je kemikalija za uničevanje škodljivcev na pridelovalnih površinah.
Poglej Podzemeljska favna in Pesticid
Podtalnica
Podzemna voda in vodonosnik Podtalnica ali podzemna voda je voda, ki je nasičena (saturirana) v vodonosnikih pod zemeljskim površjem.
Poglej Podzemeljska favna in Podtalnica
Ponikalnica
Drugi izvir ponikalnice Temenice, bruhalnik Zijalo Ponikalnica je izraz za reko s kraškim izvirom, ki po navadi teče po neprepustni podlagi kraškega polja, ob stiku z apnencem pa ponikne v tla.
Poglej Podzemeljska favna in Ponikalnica
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Podzemeljska favna in Poplava
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Podzemeljska favna in Presnova
Razmnoževanje
Razmnoževanje živih bitij je biološki proces nastajanja potomcev.
Poglej Podzemeljska favna in Razmnoževanje
Receptor (biokemija)
Receptor je v biokemiji beljakovinska molekula na celični membrani ali redkeje v citoplazmi ali celičnem jedru, na katero se specifično vežejo telesu lastne snovi (hormoni, živčni prenašalci) ter substance, vnešene v telo (na primer strupi, zdravila) ter posledično povzročijo biološki odgovor.
Poglej Podzemeljska favna in Receptor (biokemija)
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Podzemeljska favna in Reka
Repati krkoni
Repati krkoni (znanstveno ime Caudata) so skupina dvoživk, ki obdržijo rep vse življenje (za razliko od žab).
Poglej Podzemeljska favna in Repati krkoni
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Podzemeljska favna in Ribe
Stratigrafija
Stratigrafija je veja geologije, ki proučuje zaporedje plasti v Zemljini skorji, njihovo starost in medsebojne odnose ter dogodke, ki so povzročili njihov nastanek.
Poglej Podzemeljska favna in Stratigrafija
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Podzemeljska favna in Svetloba
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Podzemeljska favna in Težnost
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Podzemeljska favna in Temperatura
Tipalnica
Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.
Poglej Podzemeljska favna in Tipalnica
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Podzemeljska favna in Vlažnost
Vodonosnik
Vodonosnik je geološka plast, ki ima sposobnost zbiranja in prevajanja podzemne vode ali preprosto z vodo nasičeno območje v poroznem sedimentu ali kamnini.
Poglej Podzemeljska favna in Vodonosnik
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Podzemeljska favna in Vretenčarji
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Podzemeljska favna in Vrsta (biologija)
Prav tako znan kot Subterranean fauna.