Kazalo
30 odnosi: Azija, BirdLife International, Carl Linnaeus, Gnezdo, Gozd, Habitat, Kljun, Kokosova palma, Ličinka, Maščobe, Mahovi, Menišček, Meso, Park, Perut, Pevci, Ptiči, Rep, Sadje, Sinice, Skandinavija, Slovenija, Strunarji, Trstičevje, Velika sinica, Vrana, Vretenčarji, Vrt, Znanstvena klasifikacija živih bitij, 1758.
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Plavček (ptica) in Azija
BirdLife International
Znak BirdLife International (sprva International Council for Bird Preservation, slovensko Mednarodni odbor za varovanje ptic) je mednarodna naravovarstvena organizacija, ki deluje na področju zaščite ptic in njihovih habitatov.
Poglej Plavček (ptica) in BirdLife International
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Plavček (ptica) in Carl Linnaeus
Gnezdo
Nedograjeno ptičje gnezdo v obliki košare. Gnezdo je struktura, ki jo žival zgradi z namenom zagotoviti si varno prebivališče, predvsem za rojstvo in vzgajanje svojih mladičev.
Poglej Plavček (ptica) in Gnezdo
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Plavček (ptica) in Gozd
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Plavček (ptica) in Habitat
Kljun
Kljun mrhovinarja - beloglavi jastreb Darwin, 1845 Kljun ali rostrum je posebnost ptic.
Poglej Plavček (ptica) in Kljun
Kokosova palma
Kokosova palma (znanstveno ime Cocos nucifera) je najpomembnejša kulturna rastlina v tropskem pasu.
Poglej Plavček (ptica) in Kokosova palma
Ličinka
sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.
Poglej Plavček (ptica) in Ličinka
Maščobe
Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.
Poglej Plavček (ptica) in Maščobe
Mahovi
Mahovi (znanstveno ime Bryophyta) so drobne mehke rastline, ki navadno dosežejo od enega do deset centimetrov višine, lahko pa tudi več.
Poglej Plavček (ptica) in Mahovi
Menišček
Menišček (znanstveno ime Parus ater) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).
Poglej Plavček (ptica) in Menišček
Meso
Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.
Poglej Plavček (ptica) in Meso
Park
Párk je manjše ali večje območje, krajinsko urejeno za določen namen ali zavarovano zaradi izjemnih naravnih oz.
Poglej Plavček (ptica) in Park
Perut
peres v ptičji peruti1. primarna letalna peresa, 2. primarna krovna peresa, 3. krilce (''alula''), 4. sekundarna letalna peresa, 5. - 7. večja, srednja in manjša sekundarna krovna peresa, 8. terciarna letalna peresa Perut je sprednja okončina ptic.
Poglej Plavček (ptica) in Perut
Pevci
Pévci (znanstveno ime Passeriformes) so velikanski red ptic.
Poglej Plavček (ptica) in Pevci
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Plavček (ptica) in Ptiči
Rep
Zložen pavji rep Rèp (tudi rép) je podolgovat, gibljiv izrastek zadnjega dela živalskega telesa.
Poglej Plavček (ptica) in Rep
Sadje
Sadje tržnici Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov.
Poglej Plavček (ptica) in Sadje
Sinice
Sinice (znanstveno ime Paridae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po večjem delu sveta razen Južne Amerike in Oceanije.
Poglej Plavček (ptica) in Sinice
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Plavček (ptica) in Skandinavija
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Plavček (ptica) in Slovenija
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Poglej Plavček (ptica) in Strunarji
Trstičevje
Trstičevje - navadni trst (''Phragmites australis'') Trstičevje je sestoj navadnega trsta (Phragmites australis), ki ga najdemo na bregovih potokov, mlak in rek, v močvirjih in tudi na morskem obrežju, če voda zaradi pritoka sladke vode ni preveč slana.
Poglej Plavček (ptica) in Trstičevje
Velika sinica
Velika sinica (znanstveno ime Parus major) je ptica pevka iz družine Paridae (sinic), ki je razširjena po večini Evrope in Azije.
Poglej Plavček (ptica) in Velika sinica
Vrana
Vrana (znanstveno ime Corvus) je rod ptic pevk iz družine vranov, v katero združujemo 46 danes živečih vrst, razširjenih po večini sveta.
Poglej Plavček (ptica) in Vrana
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Plavček (ptica) in Vretenčarji
Vrt
Vrt Vrt je manjša kmetijska površina na kateri se sadi ali seje različne rastline, ki jih ljudje uporabljamo v prehrambene namene.
Poglej Plavček (ptica) in Vrt
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Plavček (ptica) in Znanstvena klasifikacija živih bitij
1758
1758 (MDCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Plavček (ptica) in 1758