Hitreje kot brskalnik!
35 odnosi: Avtocesta A1, Železniško postajališče Planina, Župnija Planina pri Rakeku, Druga svetovna vojna na Slovenskem, Dvorec Hošperk, Eksplozija, Ferdinand II. Habsburški, Gibanje fokolarjev, Goriški grofje, Grad Hošperk, Jadransko morje, Južna železnica, Kraški rob, Kraljevina Italija, Kraljevina Jugoslavija, Logatec, Mali grad, Planina, Nanos, Naselje, Občina Postojna, Planinska jama, Planinsko polje, Postojna, Prva svetovna vojna, Rakek, Ravbarjev večer, Rudolf Wrus, Sejem, Senožeče, Seznam naselij v Sloveniji, Statistični urad Republike Slovenije, Tržaški zaliv, Trst, Unica, Windischgrätzi.
Avtocesta A1
Avtocesta A1 Šentilj–Srmin (imenovana tudi "Slovenika" ali "primorska" oziroma "štajerska avtocesta") na osi severovzhod–jugozahod Slovenije je dolga 245,3 kilometra.
Novo!!: Planina, Postojna in Avtocesta A1 · Poglej več »
Železniško postajališče Planina
Železniško postajališče Planina Železniško postajališče Planina je eno izmed železniških postajališč v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Laze oz.
Novo!!: Planina, Postojna in Železniško postajališče Planina · Poglej več »
Župnija Planina pri Rakeku
Župnija Planina je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Cerknica nadškofije Ljubljana.
Novo!!: Planina, Postojna in Župnija Planina pri Rakeku · Poglej več »
Druga svetovna vojna na Slovenskem
Druga svetovna vojna se je na Slovenskem pričela 6.
Novo!!: Planina, Postojna in Druga svetovna vojna na Slovenskem · Poglej več »
Dvorec Hošperk
Dvorec Hošperk, tudi dvorec Planina, je nekdanji baročni dvorec, katerega ruševine stojijo v bližini Planine pri Rakeku, na uravnanem platoju nad strugo reke Unice.
Novo!!: Planina, Postojna in Dvorec Hošperk · Poglej več »
Eksplozija
Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.
Novo!!: Planina, Postojna in Eksplozija · Poglej več »
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Novo!!: Planina, Postojna in Ferdinand II. Habsburški · Poglej več »
Gibanje fokolarjev
Gibanje fokolarjev, tudi fokolarov, ognjiščarjev (ne gre zamenjevati s Prijatelji radia Ognjišče) znano tudi kot Marijino delo, je medversko laično etično gibanje, utemeljeno na univerzalnem bratstvu, ki ga je leta 1943 v Trentu ustanovila Chiara Lubich.
Novo!!: Planina, Postojna in Gibanje fokolarjev · Poglej več »
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Novo!!: Planina, Postojna in Goriški grofje · Poglej več »
Grad Hošperk
Ruševine gradu in Dvorec Hošperk na Valvasorjevem bakrorezu Grad Hošperk je nekdanji grad, katerega skromne ruševine se nahajajo na griču Stari grad (703 m) v Planini (Občina Postojna).
Novo!!: Planina, Postojna in Grad Hošperk · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Planina, Postojna in Jadransko morje · Poglej več »
Južna železnica
Južna železnica (nemško Südbahn) je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom.
Novo!!: Planina, Postojna in Južna železnica · Poglej več »
Kraški rob
Kraški rob nad Ospom Kraški rob označuje pokrajino, kjer se kraška planota s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom, prevesi v flišno pokrajino Istre.
Novo!!: Planina, Postojna in Kraški rob · Poglej več »
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Novo!!: Planina, Postojna in Kraljevina Italija · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Planina, Postojna in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Logatec
Logatec (nem. Lohitsch oz. Loitsch, ital. Longanàtico) je mesto na Logaškem polju z 10.211 prebivalci in središče Občine Logatec, v katerem živi več kot 2/3 prebivalstva te občine.
Novo!!: Planina, Postojna in Logatec · Poglej več »
Mali grad, Planina
Mali grad je srednjeveški grad blizu vhoda v Planinsko jamo.
Novo!!: Planina, Postojna in Mali grad, Planina · Poglej več »
Nanos
Nanos je visoka kraška planota v gorski pregraji, ki ločuje celinski del Slovenije od Primorja.
Novo!!: Planina, Postojna in Nanos · Poglej več »
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Novo!!: Planina, Postojna in Naselje · Poglej več »
Občina Postojna
Občina Postojna je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Planina, Postojna in Občina Postojna · Poglej več »
Planinska jama
Planinska jama leta 1909 Vhod v Planinsko jamo. Planinska jama (nekdaj Malograjska jama) spada med najdaljše slovenske jame.
Novo!!: Planina, Postojna in Planinska jama · Poglej več »
Planinsko polje
Planinsko polje Poplavljeno Planinsko polje, v ozadju Slivnica Planinsko polje je 5 km dolgo in okrog 2,5 km široko kraško polje.
Novo!!: Planina, Postojna in Planinsko polje · Poglej več »
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Novo!!: Planina, Postojna in Postojna · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Planina, Postojna in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rakek
Rakek je gručasto naselje z okoli 2.200 prebivalci v Občini Cerknica.
Novo!!: Planina, Postojna in Rakek · Poglej več »
Ravbarjev večer
Ravbarjev večer je glasbena prireditev, ki jo v juniju organizira Vokalna skupina Unica.
Novo!!: Planina, Postojna in Ravbarjev večer · Poglej več »
Rudolf Wrus
Rudolf Wrus, slovenski hotelir in ljubiteljski astronom, * 3.
Novo!!: Planina, Postojna in Rudolf Wrus · Poglej več »
Sejem
Ptujski plemenski živinski sejem leta 1960 Sejem je ponavljajoča se, časovno omejena gospodarska prireditev, kjer se razstavlja ali prodaja blago ali usluge.
Novo!!: Planina, Postojna in Sejem · Poglej več »
Senožeče
Senožeče so naselje s približno 600 prebivalci (Krajevna skupnost jih ima več kot 1000) v Občini Divača, ki spada pod upravno enoto Sežana.
Novo!!: Planina, Postojna in Senožeče · Poglej več »
Seznam naselij v Sloveniji
Seznam naselij v Sloveniji je krovni seznam.
Novo!!: Planina, Postojna in Seznam naselij v Sloveniji · Poglej več »
Statistični urad Republike Slovenije
Statistični urad Republike Slovenije (kratica SURS) je slovenska vladna služba za izvajanje državne statistike.
Novo!!: Planina, Postojna in Statistični urad Republike Slovenije · Poglej več »
Tržaški zaliv
Milje, desno pa mesto Trst. Tržáški zalív je plitev zaliv v skrajnem severnem delu Jadranskega morja, v Beneškem zalivu, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.
Novo!!: Planina, Postojna in Tržaški zaliv · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Planina, Postojna in Trst · Poglej več »
Unica
Unica je slovenska reka ponikalnica, ki nastaja s sotočjem reke Pivke in Raka v Planinski jami.
Novo!!: Planina, Postojna in Unica · Poglej več »
Windischgrätzi
Rodbina Windischgrätz, tudi zu/von Windischgraetz, zu/von Windisch-Graetz ali zu/von Windisch-Grätz je bila ena najuglednejših plemiških rodbin habsburške monarhije.
Novo!!: Planina, Postojna in Windischgrätzi · Poglej več »
