Kazalo
54 odnosi: Albreht I. Habsburški, Aniža (reka), Arnež, Avstrija, Šentpavel v Labotski dolini, Štajerska (vojvodina), Češka, Babenberžani, Benediktinski samostan svetega Pavla, Bertold Selški, Celjski grad, Celjski grofje, Cistercijanski samostan Rein, Dunaj, Filip Spanheimski, Friderik II. Hohenstaufen, Friderik II. Prepirljivi, Grad Žlemberk, Grad Dravograd, Grad Mannsberg, Grad Offenburg, Grad Pegav, Grad Planina, Grad Pliberk, Grad Rabenštajn, Grad Stari Pfanberg, Grad Suha, Grad Vovbre, Grofje Strmški, Habsburžani, Henrik Pfanberški, Jadransko morje, Konrad I. Žovneški, Koroška (vojvodina), Kranjska, Labotska dolina, Leoben, Majnhard VI. Goriški, Ortenburžani, Otokar II. Přemysl, Plemstvo, Rudolf I. Habsburški, Samostan Admont, Seznam rimskokatoliških škofov Celovca, Slovenj Gradec, Sveto rimsko cesarstvo, Trušnje, Ulrik II. Pfanberški, Ulrik II. Vovbrški, Ulrik IV. Pfanberški, Ulrik V. Pfanberški, ... Razširi indeks (4 več) »
Albreht I. Habsburški
Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.
Poglej Pfanberški grofje in Albreht I. Habsburški
Aniža (reka)
Aniža (nemško Enns) je južni pritok reke Donave, ki se ji pridruži severno pri Ennsu v Avstriji.
Poglej Pfanberški grofje in Aniža (reka)
Arnež, Avstrija
Grad Arnež 2015 Grad Arnež od daleč Farna cerkev Marije Matere božje v Arnežu Most preko Pesnice z upodobitvijo Sv. Janeza Nepomuka Arnež (nem.: Arnfels) je trška občina in trško naselje na avstrijski južni Štajerski v okraju Lipnica s 1.051 prebivalci (stanje na 1. januar 2016).
Poglej Pfanberški grofje in Arnež, Avstrija
Šentpavel v Labotski dolini
Šentpavel v Labotski dolini (nemš.: Sankt Paul im Lavanttal) je trško mesto z okoli 1900 prebivalci (1. januar leta 2013) v okraju Volšperk (Wolfsberg) na avstrijskem Koroškem, občina pa jih ima okoli 3300 (2020).
Poglej Pfanberški grofje in Šentpavel v Labotski dolini
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Pfanberški grofje in Štajerska (vojvodina)
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Pfanberški grofje in Češka
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Pfanberški grofje in Babenberžani
Benediktinski samostan svetega Pavla
Pogled z juga. V ospredju "Lobisserstöckl" (levo) in Hofrichterbau z glavnim portalom (v sredini Benediktinski samostan svetega Pavla v Labotski dolini na Spodnjem Koroškem v Avstriji je leta 1091 ustanovil grof Engelbert I. Spanheimski.
Poglej Pfanberški grofje in Benediktinski samostan svetega Pavla
Bertold Selški
Bertold Selški (* v 11. stoletju na Koroškem; † 2. januarja v 12. stoletju v Šentpavel v Labotski dolini), je bil od 1090 do 1106 škof v Krški škofiji.
Poglej Pfanberški grofje in Bertold Selški
Celjski grad
Celjski grad, pogled proti severu z zunanjega grajskega dvorišča - zahodnega predgradja. Razgled z velikega stolpa Celjskega gradu Lesorezna upodobitev gradu, Jacob Koebel, ''Wapen. Des Heyligen Römischen Reichs Teutscher nation'', Frankfurt na Majni, 1545 Celjski grad na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v.
Poglej Pfanberški grofje in Celjski grad
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Pfanberški grofje in Celjski grofje
Cistercijanski samostan Rein
Opatija Rein, pogled z zahoda na opatijsko cerkev Opatija Rein je cistercijanski samostan v Reinu pri Gratweinu na Štajerskem v Avstriji.
Poglej Pfanberški grofje in Cistercijanski samostan Rein
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Pfanberški grofje in Dunaj
Filip Spanheimski
Viteški žig Filipa Spanheimskega Žig Filipa kot izvoljenega nadškofa Salzburškega Filip Spanheimski (tudi: Philipp von Sponheim in Filip Koroški; † 22. julij 1279 v Krems an der Donau) je bil izvoljeni nadškof) v Salzburgu med leti (1247–1257), Patriarh v Ogleju (1269–1271), grof Lebenauski (1254–1279) in nominalni Vojvoda na Koroškem.
Poglej Pfanberški grofje in Filip Spanheimski
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Pfanberški grofje in Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Poglej Pfanberški grofje in Friderik II. Prepirljivi
Grad Žlemberk
Risba Matthäus Meriana iz leta 1649 Grad Žlemberk leta 1681 Grad Žlemberk (nemško Burg Schmierenberg) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na vrhu gozdnatega hriba, ki se nagiba proti severu v nekdanji občini Gradišče (Schloßberg) blizu meje s Slovenijo.
Poglej Pfanberški grofje in Grad Žlemberk
Grad Dravograd
Grad Dravograd (nemško Ruine Unterdrauburg) se je nahajal na gorskem pomolu nad mestom Dravograd, od katerega so ostale neznatne ruševine.
Poglej Pfanberški grofje in Grad Dravograd
Grad Mannsberg
Ruševine Altmannsberga in grad Mannsberg (2015) Grad Mannsberg (nemško Burg Mannsberg) je bil srednjeveški grad, danes obnovljen, ki je stal na vrhu osamelega gozdnatega hriba nad dolino na 690 m višine severovzhodno od Ostrovice, približno 14 kilometrov severovzhodno od Šentvida ob Glini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Pfanberški grofje in Grad Mannsberg
Grad Offenburg
Ruševine gradu Offenburg po Georg Matthäus Vischerju Grad Offenburg je bil srednjeveški grad, katerega borne ruševine nekdaj mogočne trdnjave ležijo približno 300 m nad dolino Mure pri Unterkurzheimu ob vznožju Ederkogla, okoli 9 km severo-zahodno od Judenburga na avstrijskem Štajerskem.
Poglej Pfanberški grofje in Grad Offenburg
Grad Pegav
Grad Pegav je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal v sedanji občini Pegav (nemško Peggau) na avstrijskem Štajerskem.
Poglej Pfanberški grofje in Grad Pegav
Grad Planina
Grad Planina (nemško Montpreis, Monpreis) se nahaja nad istoimenskim trgom Planina pri Sevnici v Občini Šentjur pri Celju in je danes v razvalinah.
Poglej Pfanberški grofje in Grad Planina
Grad Pliberk
Grad Pliberk (nemško Schloss Bleiburg) je bil srednjeveški grad, ki je stal na vrhu višjega hriba na vzhodnem robu istoimenskega mesta Pliberk na avstrijskem Koroškem.
Poglej Pfanberški grofje in Grad Pliberk
Grad Rabenštajn
Grad Rabenštajn, je bil nekdanji kamnit grad na hribu 300 m južno od trškega naselja Šentpavel v Labotski dolini na Koroškem na 691 m visokem skalnatem hribu, ki se spušča na tri strani.
Poglej Pfanberški grofje in Grad Rabenštajn
Grad Stari Pfanberg
Upodobitev gradu Pfanberg, Litografija Josepha Franza Kaiserja iz okoli leta 1830 Grad Pfanberg je bil srednjeveški grad, imenovan tudi Stari-Pfanberg, ki se je nahajal v sedanji občini Frohnleiten na avstrijskem Štajerskem.
Poglej Pfanberški grofje in Grad Stari Pfanberg
Grad Suha
Bakrorez upodobitve Gradu Suha, Topografija Nadvojvodine Koroške iz leta 1681 Grad Suha (nemško Schloss Neuhaus) (tudi Neuhäusl) je srednjeveški grad, ki stoji zahodno od Labota na desnem bregu Drave v istoimenski občini Suha na avstrijskem Koroškem.
Poglej Pfanberški grofje in Grad Suha
Grad Vovbre
Grad Vovbre (Haimburg) Grad Vovbre (nemško Haimburg (Heunburg)) je bil srednjeveški grad, ki je stal na vrhu osamelega hriba približno 3 kilometre severovzhodno od Velikovca na avstrijskem Koroškem.
Poglej Pfanberški grofje in Grad Vovbre
Grofje Strmški
Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Nadgrajene ruševine gradu Strmec Farna cerkev Strmec Grofje Strmški, so bili stranska veja Grofov Vovbrških.
Poglej Pfanberški grofje in Grofje Strmški
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Pfanberški grofje in Habsburžani
Henrik Pfanberški
Henrik Pfanberški (pred 1241 – 24. julij 1282) je bil Pfanberški grof.
Poglej Pfanberški grofje in Henrik Pfanberški
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Pfanberški grofje in Jadransko morje
Konrad I. Žovneški
Celjski grofovski grb je v sebi združil vovbrški grb s tremi zvezdami na modrem polju in žovneški grb z dvema rdečima prečkama na belem ali srebrnem polju, kakršen se je oblikoval prav v času Konrada I. Žovneškega Konrad I. Žovneški, svobodni plemič na gradu Žovnek in prednik Celjskih grofov, * ~ 1200, † pred 1255.
Poglej Pfanberški grofje in Konrad I. Žovneški
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Pfanberški grofje in Koroška (vojvodina)
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Pfanberški grofje in Kranjska
Labotska dolina
Labotska dolina (nemško Lavanttal) se nahaja v Labotniških Alpah na jugu Avstrije oz.
Poglej Pfanberški grofje in Labotska dolina
Leoben
Leoben (staroslovensko zapisan kot Liupina ali Liuben) je drugo največje mesto (a kar okoli 12-krat manjše od Gradca) v avstrijski zvezni deželi Štajerski ob reki Muri; s približno 25.000 prebivalci je petnajsto največje mesto v Avstriji.
Poglej Pfanberški grofje in Leoben
Majnhard VI. Goriški
Grb rodbine Albertincev, Goriških grofov, v Ingeramovem kodeksu, 1459 Majnhard VI.
Poglej Pfanberški grofje in Majnhard VI. Goriški
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Pfanberški grofje in Ortenburžani
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Pfanberški grofje in Otokar II. Přemysl
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Pfanberški grofje in Plemstvo
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Pfanberški grofje in Rudolf I. Habsburški
Samostan Admont
Samostan Admont (nemško Stift Admont) je benediktinski samostan ob reki Aniži (nemško Enns) v mestu Admont v Avstriji.
Poglej Pfanberški grofje in Samostan Admont
Seznam rimskokatoliških škofov Celovca
Siebmacherja Wappenbuch iz leta 1605 Grb Krških škofov sedaj v uporabi Seznam rimskokatoliških škofov Celovca vsebuje škofe Krške škofije, ki imajo sedež v Celovcu, kamor je bil prenesen iz Krke.
Poglej Pfanberški grofje in Seznam rimskokatoliških škofov Celovca
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec je sedež Mestne občine Slovenj Gradec v Sloveniji ter upravno, gospodarsko, kulturno, bančno, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in deloma tudi Koroške statistične regije Do razpada Avstro-Ogrske novembra 1918 je bilo mesto del Štajerske ter je del Koroške statistične regije od leta 2005.
Poglej Pfanberški grofje in Slovenj Gradec
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Pfanberški grofje in Sveto rimsko cesarstvo
Trušnje
Trušnje (nemško Trixen) je ime za dolino v severozahodnem območju mestne občine Velikovec na avstrijskem Koroškem s posebnim zgodovinskim pomenom.
Poglej Pfanberški grofje in Trušnje
Ulrik II. Pfanberški
Ulrik II.
Poglej Pfanberški grofje in Ulrik II. Pfanberški
Ulrik II. Vovbrški
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Ulrik II.
Poglej Pfanberški grofje in Ulrik II. Vovbrški
Ulrik IV. Pfanberški
Ulrik IV.
Poglej Pfanberški grofje in Ulrik IV. Pfanberški
Ulrik V. Pfanberški
Grof Ulrik V. Pfanberški (1287 – 23. oktober 1354) je bil Pfanberški grof.
Poglej Pfanberški grofje in Ulrik V. Pfanberški
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Pfanberški grofje in Vazal
Viljem Savinjski
Viljem Savinjski (Viljem IV., Viljem II.) († 20. marca 1036) je bil grof iz Brež in Trušenj na Koroškem ter Mejni grof Savinjski (Saunien, Savinjske marke, Savinjske doline).
Poglej Pfanberški grofje in Viljem Savinjski
Vovbržani
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Koroška grofovska rodbina Grofov Vovbrških se pojavlja v času od leta 1050 do 1322.
Poglej Pfanberški grofje in Vovbržani
Wildon
Wildon je manjši kraj 12 km severno od Lipnice na Štajerskem, s 2.511 prebivalci.
Poglej Pfanberški grofje in Wildon