Kazalo
39 odnosi: Afrika, Albanija, Češkoslovaška, Besarabija, Bolgarija, Bukovina, Demokracija, Dodekanez, Druga svetovna vojna, Evropa, Fašizem, Federativna ljudska republika Jugoslavija, Finščina, Finska, Francija, Gorica, Grčija, Istra, Italija, Italijanski imperij, Madžarska, Mirovna pogodba z Italijo (1947), Organizacija združenih narodov, Pariz, Poljska, Primorska, Republika Karelija, Romunija, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sovjetska zveza, Svobodno tržaško ozemlje, SZ, Tende, Transilvanija, Trst, Zadar, Zavezniki, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Afrika
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Albanija
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Češkoslovaška
Besarabija
Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Besarabija
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Bolgarija
Bukovina
Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Bukovina
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Demokracija
Dodekanez
Dodekanez v Grčiji Dodekanéz (grško Δωδεκάνησα, Dodekánisa; »dvanajst otokov«) je skupina grških otokov v Egejskem morju pred jugozahodno obalo Turčije.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Dodekanez
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Druga svetovna vojna
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Evropa
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Fašizem
Federativna ljudska republika Jugoslavija
Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je bil naziv za drugo Jugoslavijo med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Federativna ljudska republika Jugoslavija
Finščina
Finščina je jezik kakih 5 milijonov prebivalcev Finske, kjer je uradni jezik postal leta 1809, ter finskih manjšin v Rusiji in na Švedskem.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Finščina
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Finska
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Francija
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Gorica
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Grčija
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Istra
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Italija
Italijanski imperij
Italijanski imperij je bil uradno razglašen maja 1936 s totalno aneksijo Abesinije (današnje Etiopije) in s prevzemom naslova cesar Etiopije s strani italijanskega kralja.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Italijanski imperij
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Madžarska
Mirovna pogodba z Italijo (1947)
Slobodno tržaško ozemlje Mirovna pogodba z Italijo je pogodba, podpisana 10. februarja 1947 v Parizu med Italijo in zmagovalcem v drugi svetovni vojni, zavezniškimi silami, s katero so formalno prenehale sovražnosti.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Mirovna pogodba z Italijo (1947)
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Organizacija združenih narodov
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Pariz
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Poljska
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Primorska
Republika Karelija
Karelija (tudi Karjala, uradno Republika Karelija,,, Karjalan respubliekku) je avtonomna republika Ruske federacije v Severozahodnem zveznem okrožju.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Republika Karelija
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Romunija
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Sovjetska zveza
Svobodno tržaško ozemlje
Svobodno tržaško ozemlje (kratica STO;, TLT;; je bilo območje pod kontrolo Združenih narodov, ki je med letoma 1947 in 1954 obstajalo ob severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Svobodno tržaško ozemlje
SZ
SZ je lahko dvočrkovna kratica za.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in SZ
Tende
Tende (okcitansko/provansalsko/ligursko/piemontsko/italijansko... Tenda) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-Maritimes regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Tende
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Transilvanija
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Trst
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Zadar
Zavezniki
Zavezniki so osebe, predmeti ali pojmi, ki nekoga podpirajo, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Zavezniki
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Združene države Amerike
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Pariški mirovni sporazumi (1947) in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Prav tako znan kot Pariška mirovna konferenca (1946), Pariška mirovna pogodba (1947).