Hitreje kot brskalnik!
63 odnosi: Alojzij Šuštar, Bartolomeo Ammanati, Družba Jezusova, Duhovnost, Filozofija, Humanistika, Ignacij Lojolski, Italija, Ivan Štuhec, Ivan Žužek, Kanonsko pravo, Kapitolski grič, Karel Vladimir Truhlar, Katolištvo, Kultura, Maksimilijan Kolbe, Marjan Turnšek, Marko Ivan Rupnik, Milan Bizant, Papeški biblični inštitut, Papeški orientalski inštitut, Papež Benedikt XV., Papež Gregor XIII., Papež Gregor XV., Papež Inocenc X., Papež Inocenc XII., Papež Inocenc XIII., Papež Janez Pavel I., Papež Klemen X., Papež Klemen XI., Papež Klemen XII., Papež Leon XII., Papež Leon XIII., Papež Pavel VI., Papež Pij IX., Papež Pij XI., Papež Pij XII., Papež Urban VIII., Prva svetovna vojna, Psihologija, Rim, Rimskokatoliška cerkev, Robert Bellarmino, Roman Globokar, Sveti sedež, Teologija, Univerza, Znanost, 1551, 1556, ..., 1557, 1560, 1581, 1584, 1773, 1824, 1873, 1875, 1879, 1886, 1930, 1932, 1951. Razširi indeks (13 več) »
Alojzij Šuštar
Alojzij Šuštar, slovenski duhovnik, ljubljanski nadškof, ljubljanski metropolit, * 14. november 1920, Grmada nad Trebnjem, † 29. junij 2007, Ljubljana.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Alojzij Šuštar · Poglej več »
Bartolomeo Ammanati
Neptunov vodnjak v Firencah Bartolomeo Ammanati, italijanski arhitekt in kipar, * 18. junij 1511, Settignano, Italija, † 13. april 1592, Firence, Italija.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Bartolomeo Ammanati · Poglej več »
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Družba Jezusova · Poglej več »
Duhovnost
Duhovnost je pojem, ki se lahko nanaša na nematerialno resničnost, na stanje zavesti, v katerem se človek predaja odkrivanju svojega bitja in duha.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Duhovnost · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Filozofija · Poglej več »
Humanistika
Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Humanistika · Poglej več »
Ignacij Lojolski
Ignacij Lojolski (izvirno baskovsko Iñigo López de Loyola), baskovski teolog, jezuit in svetnik.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Ignacij Lojolski · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Italija · Poglej več »
Ivan Štuhec
Ivan Janez Štuhec, slovenski rimskokatoliški duhovnik, teolog in filozof morale, pisatelj * 17. november 1953, Celje.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Ivan Štuhec · Poglej več »
Ivan Žužek
Ivan Žužek, slovenski rimokatoliški duhovnik, jezuit, teolog, cerkveni pravnik, univ.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Ivan Žužek · Poglej več »
Kanonsko pravo
''Decretum Gratiani'' Kanonsko pravo je zbirka cerkvenih zakonov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj posameznih Cerkva.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Kanonsko pravo · Poglej več »
Kapitolski grič
Kapitolski grič ali Kapitol (latinskoː mons Capitolinus, italijanskoː Monte Capitolino), natančnejeː »Campidoglio«, je eden od sedmih rimskih gričev, kjer je bilo ustanovljeno zgodovinsko mesto Rim.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Kapitolski grič · Poglej več »
Karel Vladimir Truhlar
Karel Vladimir Truhlar, slovenski jezuit, teolog pesnik, filozof, pedagog, * 3. september 1912, Gorica, † 4. januar 1977, Longomoso, Italija.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Karel Vladimir Truhlar · Poglej več »
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Katolištvo · Poglej več »
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Kultura · Poglej več »
Maksimilijan Kolbe
Sveti Maksimilijan Marija Kolbe, rojen kot Rajmund Kolbe, poljski rimskokatoliški duhovnik, minorit in mučenec.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Maksimilijan Kolbe · Poglej več »
Marjan Turnšek
Marjan Turnšek, slovenski nadškof, profesor-teolog in pisatelj, * 25. julij 1955, Celje.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Marjan Turnšek · Poglej več »
Marko Ivan Rupnik
Marko Ivan Rupnik, slovenski duhovnik, teolog, mozaičar in slikar, nekdanji jezuit, * 28. november 1954, Zadlog.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Marko Ivan Rupnik · Poglej več »
Milan Bizant
Milan Bizant, slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezuit.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Milan Bizant · Poglej več »
Papeški biblični inštitut
Papeški biblični inštitut (italijansko Pontifico istituto biblico) je univerzitetna ustanova Svetega sedeža, ki jo je 7. maja 1909 ustanovil papež Pij X. s apostolskim pismom Vinea electa kot »center višjega študija svetega pisma v mestu Rim in vseh povezanih znanosti v skladu z duhom Rimskokatoliške Cerkve«.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papeški biblični inštitut · Poglej več »
Papeški orientalski inštitut
Papeški vzhodni inštitut (Orientale) je katoliška visokošolska ustanova s sedežem v Rimu.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papeški orientalski inštitut · Poglej več »
Papež Benedikt XV.
Papež Benedikt XV. (Papa Benedictus Decimus Quintus), rojen kot Giacomo della Chiesa, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež; * 21. november 1854, Pegli (Genova, Kraljevina Sardinija – danes Italija), † 22. januar 1922 Rim (Italija danes: Vatikan). Papež je bil od 3. septembra 1914 do svoje smrti 22. januarja 1922. Bil je četrti papež, ki je kot »vatikanski ujetnik« živel le v Vatikanu; znan je predvsem po svojih mirovnih prizadevanjih za končanje Prve svetovne vojne.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papež Benedikt XV. · Poglej več »
Papež Gregor XIII.
Papež Gregor XIII. (rojen kot Ugo Boncompagni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 7. januar 1502, Bologna, † 10. april 1585.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papež Gregor XIII. · Poglej več »
Papež Gregor XV.
Papež Gregor XV. (rojen kot Alessandro Ludovisi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 9. januar 1554, Bologna, † 8. julij 1623.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papež Gregor XV. · Poglej več »
Papež Inocenc X.
Papež Inocenc X. (rojen kot Giovanni Battista Pamphilj), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 6. maj 1574, Rim, † 7. januar 1655 Rim (Papeška država).
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papež Inocenc X. · Poglej več »
Papež Inocenc XII.
Papež Inocenc XII. (rojen kot Antonio Pignatelli del Rastrello), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. marec 1615, Spinazzola (Neapeljsko kraljestvo), † 27. september 1700 Rim (Papeška država).
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papež Inocenc XII. · Poglej več »
Papež Inocenc XIII.
Papež Inocenc XIII. (rojen kot Michelangelo dei Conti), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 13. maj 1655 Rim, † 7. marec 1724 Rim.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papež Inocenc XIII. · Poglej več »
Papež Janez Pavel I.
Janez Pavel I., rojstno ime Albino Luciani, * 17. oktober 1912, Canale d'Agordo, Italija, † 28. september 1978, Apostolska palača, Vatikan.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papež Janez Pavel I. · Poglej več »
Papež Klemen X.
Papež Klemen X. (rojen kot Emilio Bonaventura Altieri), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. julij 1590, Rim, † 22. julij 1676.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papež Klemen X. · Poglej več »
Papež Klemen XI.
Papež Klemen XI. (rojen kot Giovanni Francesco Albani), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 23. julij 1649, Urbino, † 19. marec 1721.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papež Klemen XI. · Poglej več »
Papež Klemen XII.
Papež Klemen XII. (rojen kot Lorenzo Corsini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 7. april 1652, Firence, † 6. februar 1740.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papež Klemen XII. · Poglej več »
Papež Leon XII.
Papež Leon XII. (Leone XII; Leo XII; Lev XII.; rojen kot Annibale Francesco Clemente Melchiore Girolamo Nicola Sermattei della Genga), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 22. avgust 1760 Monticelli di Genga, † 10. februar 1829.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papež Leon XII. · Poglej več »
Papež Leon XIII.
Leon XIII., papež in pesnik, * 2. marec 1810, Carpineto Romano, Lacij, Italija, † 20. julij 1903, Rim.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papež Leon XIII. · Poglej več »
Papež Pavel VI.
Pavel VI., rojen kot Giovani Battista Enrico Antonio Maria Montini, papež Rimskokatoliške cerkve od 4. novembra 1963 do smrti, * 26. september 1897, Concesio, Italija, † 6. avgust 1978, Castelgandolfo, Italija.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papež Pavel VI. · Poglej več »
Papež Pij IX.
Pij IX., blaženec, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * 13. maj 1792, Senigallia (Papeška država); † 7. februar 1878, Rim, Italija. Bil je prvi papež, ki je po izgubi Papeške države živel kot "vatikanski jetnik" samo v Vatikanu.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papež Pij IX. · Poglej več »
Papež Pij XI.
Papež Pij XI. (Papa Pius Undecimus), rojen kot Ambrogio Damiano Achille Ratti, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 31. maj 1857, Desio (Lombardija Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo – danes Italija), † 10. februar 1939 Vatikan (Apostolska palača).
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papež Pij XI. · Poglej več »
Papež Pij XII.
Papež Pij XII. (Papa Pius Duodecimus), rojen kot Eugenio Maria Giuseppe Giovanni Pacelli, italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 2. marec 1876, Rim, Italija, † 9. oktober 1958, Castel Gandolfo, Lacij, Italija.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papež Pij XII. · Poglej več »
Papež Urban VIII.
Papež Urban VIII. (rojen kot Maffeo Barberini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 1568, Firence, Florentinska vojvodina † 29. julij 1644 Rim, Papeška država.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Papež Urban VIII. · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Psihologija · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Rim · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Robert Bellarmino
Sveti Robert Bellarmino, DJ, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 4. oktober 1542, Montepulciano, † 17. september 1621.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Robert Bellarmino · Poglej več »
Roman Globokar
Roman Globokar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, teolog in pedagog, * 11. december 1971, Novo mesto.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Roman Globokar · Poglej več »
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Sveti sedež · Poglej več »
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Teologija · Poglej več »
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Univerza · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in Znanost · Poglej več »
1551
1551 (MDLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in 1551 · Poglej več »
1556
1556 (MDLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in 1556 · Poglej več »
1557
1557 (MDLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in 1557 · Poglej več »
1560
1560 (MDLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in 1560 · Poglej več »
1581
1581 (MDLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in 1581 · Poglej več »
1584
1584 (MDLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in 1584 · Poglej več »
1773
1773 (MDCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in 1773 · Poglej več »
1824
1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in 1824 · Poglej več »
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in 1873 · Poglej več »
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in 1875 · Poglej več »
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in 1879 · Poglej več »
1886
1886 (MDCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in 1886 · Poglej več »
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in 1930 · Poglej več »
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in 1932 · Poglej več »
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Papeška univerza Gregoriana in 1951 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Gregoriana, Gregorijana, Papeška univerza Gregorijana.
