Kazalo
78 odnosi: Aconcagua, Aleuti, Aljaska, Andi, Antarktika, Arequipa, Argentina, Čile, Bazalt, Britanska Kolumbija, Buenos Aires, Cotopaxi, Cunami, Ekvador, Felzičnost, Filipini, Fudži, Holocen, Indonezija, Japonska, Java, Južna Amerika, Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki, Južnoameriška plošča, Jukon, Kaldera, Kamčatka, Kaskadno gorovje, Kenozoik, Krakatav, Kratersko jezero, Kreking, Kurilsko otočje, Kvartar, Lahar, Mapudungun, Marijansko otočje, Mehika, Merapi, Miocen, Nova Gvineja, Nova Zelandija, Oceanski jarek, Ognjenik, Ohotsko morje, Otočje Rjukju, Pacifična plošča, Peru, Pleistocen, Pliocen, ... Razširi indeks (28 več) »
Aconcagua
Aconcagua je gora v glavnem delu Principal Cordillere delu gorovja Andov v provinci Mendoza v Argentini.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Aconcagua
Aleuti
Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Aleuti
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Aljaska
Andi
Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Andi
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Antarktika
Arequipa
Arequipa - Plaza de Armas, v ozadju katedrala Arequipa je prestolnica regije Arequipa v Andih, na jugu Peruja, v Južni Ameriki in je politično, gospodarsko in kulturno središče južnega Peruja.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Arequipa
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Argentina
Čile
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Čile
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Bazalt
Britanska Kolumbija
Britanska Kolumbija (ali BC) je ena od desetih kanadskih provinc.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Britanska Kolumbija
Buenos Aires
Buenos Aires (/ ˌbweɪnəs ˈɛəriːz / ali / -ˈaɪrɪs /; španska izgovorjava), uradno Avtonomno mesto Buenos Aires (Ciudad Autónoma de Buenos Aires), je glavno in največje mesto Argentine.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Buenos Aires
Cotopaxi
Cotopaxi je stratovulkan v Andih, ki se nahaja približno 28 km južno mesta Quito v Ekvadorju v Južni Ameriki.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Cotopaxi
Cunami
Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Cunami
Ekvador
Ekvadór, uradna dolga oblika Repúblika Ekvadór, je država v Južni Ameriki.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Ekvador
Felzičnost
ZDA Riolit Vzorec zelo poroznega plovca z gostoto približno 0,25 g/cm³ iz vulkana Teide, Kanarski otoki ZDA Felzičnost je izraz, s katerim se v mineralogiji in geologiji označuje silikatne minerale, magme in kamnine z veliko vsebnostjo lahkih elementov silicija, kisika, aluminija, natrija in kalija.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Felzičnost
Filipini
Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Filipini
Fudži
Gora Fudži (napačno imenovana tudi Fudžijama, japonsko 富士山 Fudži-san) je najvišja gora (3776 m) na Japonskem.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Fudži
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Holocen
Indonezija
Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Indonezija
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Japonska
Java
Lega Jave v Jugovzhodni Aziji Topografski zemljevid otoka Java (indonezijsko Jawa) je otok v Jugovzhodni Aziji, ki pripada Indoneziji.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Java
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Južna Amerika
Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki
Zastava Zemljevid Satelitska slika Južne Georgije, pokrite s snegom Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki (South Georgia and the South Sandwich Islands) sta čezmorski ozemlji Združenega kraljestva v južnem Atlantskem oceanu, ki si ju lasti tudi Argentina.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki
Južnoameriška plošča
Južnoameriška plošča je velika tektonska plošča, ki vključuje celino Južne Amerike, pa tudi precejšnjo regijo morskega dna Atlantskega oceana, ki se razteza proti vzhodu do Afriške plošče, s katero tvori južni del Srednjeatlantskega hrbta.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Južnoameriška plošča
Jukon
Jukon (nekdaj Jukonsko ozemlje ali Jukonski teritorij, angleško: Yukon ali The Yukon) je najbolj zahodno in najmanjše od treh zveznih ozemelj Kanade.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Jukon
Kaldera
Ognjenik v kalderi na otoku Onekotan (Kurilski otoki) Satelitska slika Santorinija. V smeri urinega kazalca: Nea Kameni; Palea Kameni; Aspronisi; Therasia; Thera Jezero Crater v Oregonu Kaldera je geološka oblika, ki nastane kot posledica sesedanja ognjenika samega vase.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Kaldera
Kamčatka
Kamčatka je 1250 kilometrov dolg polotok na Ruskem Daljnem vzhodu.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Kamčatka
Kaskadno gorovje
Kaskadno gorovje je glavno gorovje zahodne Severne Amerike, ki se razprostira od južne Britanske Kolumbije preko zvezne države Washington v Oregon do severne Kalifornije.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Kaskadno gorovje
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Kenozoik
Krakatav
Krakatav (indonezijsko Pulau Rakata/Krakatau) je vulkanska otoška reliefna oblika, ki leži v Sundskem prelivu med Sumatro in Javo v Indoneziji.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Krakatav
Kratersko jezero
Kratersko jezero Nemrut v Turčiji Krátersko jézero je jezero, ki nastane v ognjeniških kalderah ali v kraterjih, ko je ognjenik nekaj časa nedejaven.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Kratersko jezero
Kreking
Kreking ali razbijanje je postopek, s katerim kompleksne organske molekule ali dolgoverižni ogljikovodiki, z razcepitvijo vezi ogljik-ogljik na kompleksne molekule razpadejo na enostavnejše molekule z manj atomi ogljika.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Kreking
Kurilsko otočje
Kurilsko otočje (Кури́льские острова́, Kuril'skie ostrova, 千島列島, Chishima rettō 'tisoč otokov') je skupina 56 vulkanskih otokov, ki se nahajajo severovzhodno od japonskega otoka Hokaido in južno od ruske Kamčatke.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Kurilsko otočje
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Kvartar
Lahar
Sveta Helena marca 1982 Lahár je tok blata in drobirja, sestavljenega iz vulkanskega pepela, zdrobljenih skal in vode.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Lahar
Mapudungun
Mapuški jeziki se govorijo v osrednjem Čilu in delu Argentine.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Mapudungun
Marijansko otočje
Lega v Tihem oceanu Marijansko otočje (tudi Mariani do začetka 20. stoletja, do nedavnega tudi Marianski otoki oz. Mariansko otočje, včasih imenovani tudi Landronski otoki po španskem otoku Islas de los Landrones, kar pomeni Otok tatov) je otočje, ki ga tvori 15 vulkanskih hribov v severno-zahodnem Pacifiku.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Marijansko otočje
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Mehika
Merapi
Merapi Merapi (Gunung Merapi) je eden najbolj aktivnih ognjenikov na svetu.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Merapi
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Miocen
Nova Gvineja
Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Nova Gvineja
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Nova Zelandija
Oceanski jarek
Pregled globokomorskih jarkov na Zemlji Oceanski jarek (angl. trench), znan v geologiji kot globokomorski jarek, je običajno podolgovata, vendar relativno ozka depresija na morskem dnu.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Oceanski jarek
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Ognjenik
Ohotsko morje
Ohotsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Ohotsko morje
Otočje Rjukju
Otočje Rjukju tudi otoki Rjukju (琉球諸島 Rjukju-šoto), na Japonskem pogosteje Otočje Nansej (南西諸島 Nansej-šoto, "Jugozahodno otočje") ali Lok Rjukju (琉球弧 Rjukju-ko) je veriga japonskih otokov, ki se raztezajo od jugozahoda Kjušuja do Tajvana: Osumi, Tokara, Amami, Okinava, Otočje Sakišima z najjužnejšim otokom Jonaguni.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Otočje Rjukju
Pacifična plošča
Pacifiška plošča Pacifična plošča tudi tihooceanska plošča je oceanska tektonska plošča, ki leži pod Tihim oceanom.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Pacifična plošča
Peru
Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Peru
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Pleistocen
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Pliocen
Plovec
Primerek zelo poroznega plovca z vulkana Teide na Kanarskih otokih: gostota vzorca je približno 0,25 g/cm³: merilo je v centimetrih Skladi plovca na otoku Lipari, Eolsko otočje Plovec je porozna vulkanska kamnina, ki nastane z zelo hitrim strjevanjem pregrete viskozne in s plini bogate lave ali z mešanjem lave in vode.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Plovec
Popocatépetl
Pogled na Popocatepetl iz mesta Amecameca. Popocatépetl (špansko; Nahuatl) je najbolj aktiven mehiški ognjenik.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Popocatépetl
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Potres
Potres in cunami v Tohokuju (2011)
Potres in cunami v Tohokuju sta se zgodila 11.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Potres in cunami v Tohokuju (2011)
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Prelom (geologija)
Quito
Pogled na Quito in vulkan Pichincha Rucu Quito (izvirno San Francisco de Quito) je glavno mesto Ekvadorja 20 kilometrov južno od ekvatorja na nadmorski višini 2.850 v kotlini med verigama Andov in je tako drugo najvišje ležeče glavno mesto na svetu (za La Pazom, Bolivija).
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Quito
Riolit
Riolit Obsidian (vitrofir), pod njim plovec in desno od njega riolit Vzorec riolita iz Conical Hill dome (Lyttelton Harbour, Nova Zelandija) Riolit je magmatska ekstruzivna kamnina (predornina) s felzično sestavo.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Riolit
Rossov otok
Zemljevid Rossovega otoka Morski led z Rossovim otokom v ozadju na 77° 30' južne zemljepisne širine in 168° vzhodne zemljepisne dolžine. Rossov otok (angleško Ross Island) je ognjeniški podantarktični otok v Rossovem morju, ki obliva Antarktiko.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Rossov otok
Ruapehu
Ruapehu (/ˈruːəˌpeɪhuː/; maorsko) je gora in aktivni stratovulkan na južnem koncu vulkanske cone Taupō in vulkanske planote Severnega otoka na Novi Zelandiji.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Ruapehu
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Rusija
Salomonovi otoki
Salomonovi otoki so suverena država, ki leži na Salomonovem otočju in jo sestavlja šest glavnih otokov in več kot 900 manjših otokov v Oceaniji, vzhodno od Papuanske Nove Gvineje in severozahodno od Vanuatua. Ima površino 28.400 kvadratnih kilometrov in 652.858 prebivalcev. Glavno mesto Honiara je na otoku Guadalcanal.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Salomonovi otoki
Santiago de Chile
Santiago (/ ˌsæntiɑːɡoʊ /, špansko), znan tudi kot Santiago de Chile, je glavno in največje mesto Čila ter eno največjih mest v Amerikah.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Santiago de Chile
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Severna Amerika
Srednjeoceanski hrbet
Srednjeoceanski hrbet je podvodni gorski sistem, ki ga ustvarja tektonika plošč.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Srednjeoceanski hrbet
Stratovulkan
Stratovulkan »Cono de Arita«, Salta (Argentina) Skica prereza stratovulkana Stratovulkan, imenovan tudi kompozitni vulkan je visok, stožčasto oblikovan ognjenik, ki je sestavljen iz mnogo plasti strjene lave in vulkanskega pepela.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Stratovulkan
Subdukcija
Subdukcija ali podrivanje je geološki proces, ki poteka na konvergentnih mejah tektonskih plošč, kjer se ena plošča podriva pod drugo in je prisiljena ali potopljena zaradi gravitacije v Zemljin plašč.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Subdukcija
Sumatra
right Sumatra je otok v zahodni Indoneziji.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Sumatra
Sveta Helena (ognjenik)
Sveta Helena dve leti po izbruhu 1980. Sveta Helena (tudi gora Svete Helene) je dejaven stratovulkan v okrožju Skamania ameriške zvezne države Washington v bližini zahodne, pacifiške obale.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Sveta Helena (ognjenik)
Tarawera
Gora Tarawera je vulkan na Severnem otoku Nove Zelandije znotraj starejše, a vulkansko produktivne kaldere Ōkataina.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Tarawera
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Tektonika plošč
Tektonska plošča
Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Tektonska plošča
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Terciar
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Tihi ocean
Tonga
Tonga, uradno Kraljevina Tonga (Puleʻanga Fakatuʻi ʻo Tonga), je polinezijska država in arhipelag s 169 otoki, od katerih je 36 naseljenih.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Tonga
Vancouvrov otok
Vancouvrov otok je kanadski otok v Tihem oceanu, ki leži ob obali na skrajnem jugozahodu države, ob meji z Združenimi državami Amerike.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Vancouvrov otok
Veliki potres v Hanšinu
Veliki potres v Hanšinu (阪神・淡路大震災, Hanšin Avadži daišinsai) ali potres v Kobeju se je zgodil 17.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Veliki potres v Hanšinu
Vroča točka
Pomembnejše vroče točke Vroče točke so območja na Zemeljskem površju, ki predstavljajo območja velike ognjeniške aktivnosti.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Vroča točka
Zemeljski plaz
Zemeljski plaz je zasul cesto Zemeljski plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata, kamenja in drobirja po pobočju hriba navzdol.
Poglej Pacifiški ognjeni obroč in Zemeljski plaz