Hitreje kot brskalnik!
78 odnosi: Aconcagua, Aleuti, Aljaska, Andi, Antarktika, Arequipa, Argentina, Čile, Bazalt, Britanska Kolumbija, Buenos Aires, Cotopaxi, Cunami, Ekvador, Felzičnost, Filipini, Fudži, Holocen, Indonezija, Japonska, Java, Južna Amerika, Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki, Južnoameriška plošča, Jukon, Kaldera, Kamčatka, Kaskadno gorovje, Kenozoik, Krakatav, Kratersko jezero, Kreking, Kurilsko otočje, Kvartar, Lahar, Mapudungun, Marijansko otočje, Mehika, Merapi, Miocen, Nova Gvineja, Nova Zelandija, Oceanski jarek, Ognjenik, Ohotsko morje, Otočje Rjukju, Pacifična plošča, Peru, Pleistocen, Pliocen, ..., Plovec, Popocatépetl, Potres, Potres in cunami v Tohokuju (2011), Prelom (geologija), Quito, Riolit, Rossov otok, Ruapehu, Rusija, Salomonovi otoki, Santiago de Chile, Severna Amerika, Srednjeoceanski hrbet, Stratovulkan, Subdukcija, Sumatra, Sveta Helena (ognjenik), Tarawera, Tektonika plošč, Tektonska plošča, Terciar, Tihi ocean, Tonga, Vancouvrov otok, Veliki potres v Hanšinu, Vroča točka, Zemeljski plaz. Razširi indeks (28 več) »
Aconcagua
Aconcagua je gora v glavnem delu Principal Cordillere delu gorovja Andov v provinci Mendoza v Argentini.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Aconcagua · Poglej več »
Aleuti
Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Aleuti · Poglej več »
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Aljaska · Poglej več »
Andi
Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Andi · Poglej več »
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Antarktika · Poglej več »
Arequipa
Arequipa - Plaza de Armas, v ozadju katedrala Arequipa je prestolnica regije Arequipa v Andih, na jugu Peruja, v Južni Ameriki in je politično, gospodarsko in kulturno središče južnega Peruja.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Arequipa · Poglej več »
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Argentina · Poglej več »
Čile
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Čile · Poglej več »
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Bazalt · Poglej več »
Britanska Kolumbija
Britanska Kolumbija (ali BC) je ena od desetih kanadskih provinc.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Britanska Kolumbija · Poglej več »
Buenos Aires
Buenos Aires (/ ˌbweɪnəs ˈɛəriːz / ali / -ˈaɪrɪs /; španska izgovorjava), uradno Avtonomno mesto Buenos Aires (Ciudad Autónoma de Buenos Aires), je glavno in največje mesto Argentine.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Buenos Aires · Poglej več »
Cotopaxi
Cotopaxi je stratovulkan v Andih, ki se nahaja približno 28 km južno mesta Quito v Ekvadorju v Južni Ameriki.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Cotopaxi · Poglej več »
Cunami
Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Cunami · Poglej več »
Ekvador
Ekvadór, uradna dolga oblika Repúblika Ekvadór, je država v Južni Ameriki.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Ekvador · Poglej več »
Felzičnost
ZDA Riolit Vzorec zelo poroznega plovca z gostoto približno 0,25 g/cm³ iz vulkana Teide, Kanarski otoki ZDA Felzičnost je izraz, s katerim se v mineralogiji in geologiji označuje silikatne minerale, magme in kamnine z veliko vsebnostjo lahkih elementov silicija, kisika, aluminija, natrija in kalija.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Felzičnost · Poglej več »
Filipini
Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Filipini · Poglej več »
Fudži
Gora Fudži (napačno imenovana tudi Fudžijama, japonsko 富士山 Fudži-san) je najvišja gora (3776 m) na Japonskem.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Fudži · Poglej več »
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Holocen · Poglej več »
Indonezija
Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Indonezija · Poglej več »
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Japonska · Poglej več »
Java
Lega Jave v Jugovzhodni Aziji Topografski zemljevid otoka Java (indonezijsko Jawa) je otok v Jugovzhodni Aziji, ki pripada Indoneziji.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Java · Poglej več »
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Južna Amerika · Poglej več »
Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki
Zastava Zemljevid Satelitska slika Južne Georgije, pokrite s snegom Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki (South Georgia and the South Sandwich Islands) sta čezmorski ozemlji Združenega kraljestva v južnem Atlantskem oceanu, ki si ju lasti tudi Argentina.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki · Poglej več »
Južnoameriška plošča
Južnoameriška plošča je velika tektonska plošča, ki vključuje celino Južne Amerike, pa tudi precejšnjo regijo morskega dna Atlantskega oceana, ki se razteza proti vzhodu do Afriške plošče, s katero tvori južni del Srednjeatlantskega hrbta.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Južnoameriška plošča · Poglej več »
Jukon
Jukon (nekdaj Jukonsko ozemlje ali Jukonski teritorij, angleško: Yukon ali The Yukon) je najbolj zahodno in najmanjše od treh zveznih ozemelj Kanade.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Jukon · Poglej več »
Kaldera
Ognjenik v kalderi na otoku Onekotan (Kurilski otoki) Satelitska slika Santorinija. V smeri urinega kazalca: Nea Kameni; Palea Kameni; Aspronisi; Therasia; Thera Jezero Crater v Oregonu Kaldera je geološka oblika, ki nastane kot posledica sesedanja ognjenika samega vase.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Kaldera · Poglej več »
Kamčatka
Kamčatka je 1250 kilometrov dolg polotok na Ruskem Daljnem vzhodu.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Kamčatka · Poglej več »
Kaskadno gorovje
Kaskadno gorovje je glavno gorovje zahodne Severne Amerike, ki se razprostira od južne Britanske Kolumbije preko zvezne države Washington v Oregon do severne Kalifornije.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Kaskadno gorovje · Poglej več »
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Kenozoik · Poglej več »
Krakatav
Krakatav (indonezijsko Pulau Rakata/Krakatau) je vulkanska otoška reliefna oblika, ki leži v Sundskem prelivu med Sumatro in Javo v Indoneziji.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Krakatav · Poglej več »
Kratersko jezero
Kratersko jezero Nemrut v Turčiji Krátersko jézero je jezero, ki nastane v ognjeniških kalderah ali v kraterjih, ko je ognjenik nekaj časa nedejaven.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Kratersko jezero · Poglej več »
Kreking
Kreking ali razbijanje je postopek, s katerim kompleksne organske molekule ali dolgoverižni ogljikovodiki, z razcepitvijo vezi ogljik-ogljik na kompleksne molekule razpadejo na enostavnejše molekule z manj atomi ogljika.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Kreking · Poglej več »
Kurilsko otočje
Kurilsko otočje (Кури́льские острова́, Kuril'skie ostrova, 千島列島, Chishima rettō 'tisoč otokov') je skupina 56 vulkanskih otokov, ki se nahajajo severovzhodno od japonskega otoka Hokaido in južno od ruske Kamčatke.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Kurilsko otočje · Poglej več »
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Kvartar · Poglej več »
Lahar
Sveta Helena marca 1982 Lahár je tok blata in drobirja, sestavljenega iz vulkanskega pepela, zdrobljenih skal in vode.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Lahar · Poglej več »
Mapudungun
Mapuški jeziki se govorijo v osrednjem Čilu in delu Argentine.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Mapudungun · Poglej več »
Marijansko otočje
Lega v Tihem oceanu Marijansko otočje (tudi Mariani do začetka 20. stoletja, do nedavnega tudi Marianski otoki oz. Mariansko otočje, včasih imenovani tudi Landronski otoki po španskem otoku Islas de los Landrones, kar pomeni Otok tatov) je otočje, ki ga tvori 15 vulkanskih hribov v severno-zahodnem Pacifiku.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Marijansko otočje · Poglej več »
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Mehika · Poglej več »
Merapi
Merapi Merapi (Gunung Merapi) je eden najbolj aktivnih ognjenikov na svetu.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Merapi · Poglej več »
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Miocen · Poglej več »
Nova Gvineja
Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Nova Gvineja · Poglej več »
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Nova Zelandija · Poglej več »
Oceanski jarek
Pregled globokomorskih jarkov na Zemlji Oceanski jarek (angl. trench), znan v geologiji kot globokomorski jarek, je običajno podolgovata, vendar relativno ozka depresija na morskem dnu.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Oceanski jarek · Poglej več »
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Ognjenik · Poglej več »
Ohotsko morje
Ohotsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Ohotsko morje · Poglej več »
Otočje Rjukju
Otočje Rjukju tudi otoki Rjukju (琉球諸島 Rjukju-šoto), na Japonskem pogosteje Otočje Nansej (南西諸島 Nansej-šoto, "Jugozahodno otočje") ali Lok Rjukju (琉球弧 Rjukju-ko) je veriga japonskih otokov, ki se raztezajo od jugozahoda Kjušuja do Tajvana: Osumi, Tokara, Amami, Okinava, Otočje Sakišima z najjužnejšim otokom Jonaguni.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Otočje Rjukju · Poglej več »
Pacifična plošča
Pacifiška plošča Pacifična plošča tudi tihooceanska plošča je oceanska tektonska plošča, ki leži pod Tihim oceanom.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Pacifična plošča · Poglej več »
Peru
Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Peru · Poglej več »
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Pleistocen · Poglej več »
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen. Kot pri drugih starejših geoloških obdobjih, so geološke plasti, ki določajo začetek in konec dobro označene, vendar so natančni datumi začetka in konca dobe nekoliko negotovi. Meje, ki opredeljujejo pliocen niso določene na zlahka identificiranem svetovnem dogodku, temveč na regionalnih mejah med toplejšim miocenom in relativno hladnejšem pliocenu. Zgornja meja je bila določena na začetku te pleistocenske poledenitve. V pliocenu se je morje skoraj v celoti umaknilo z današnjega ozemlja Slovenije.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Pliocen · Poglej več »
Plovec
Primerek zelo poroznega plovca z vulkana Teide na Kanarskih otokih: gostota vzorca je približno 0,25 g/cm³: merilo je v centimetrih Skladi plovca na otoku Lipari, Eolsko otočje Plovec je porozna vulkanska kamnina, ki nastane z zelo hitrim strjevanjem pregrete viskozne in s plini bogate lave ali z mešanjem lave in vode.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Plovec · Poglej več »
Popocatépetl
Pogled na Popocatepetl iz mesta Amecameca. Popocatépetl (špansko; Nahuatl) je najbolj aktiven mehiški ognjenik.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Popocatépetl · Poglej več »
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Potres · Poglej več »
Potres in cunami v Tohokuju (2011)
Potres in cunami v Tohokuju sta se zgodila 11.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Potres in cunami v Tohokuju (2011) · Poglej več »
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Prelom (geologija) · Poglej več »
Quito
Pogled na Quito in vulkan Pichincha Rucu Quito (izvirno San Francisco de Quito) je glavno mesto Ekvadorja 20 kilometrov južno od ekvatorja na nadmorski višini 2.850 v kotlini med verigama Andov in je tako drugo najvišje ležeče glavno mesto na svetu (za La Pazom, Bolivija).
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Quito · Poglej več »
Riolit
Riolit Obsidian (vitrofir), pod njim plovec in desno od njega riolit Vzorec riolita iz Conical Hill dome (Lyttelton Harbour, Nova Zelandija) Riolit je magmatska ekstruzivna kamnina (predornina) s felzično sestavo.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Riolit · Poglej več »
Rossov otok
Zemljevid Rossovega otoka Morski led z Rossovim otokom v ozadju na 77° 30' južne zemljepisne širine in 168° vzhodne zemljepisne dolžine. Rossov otok (angleško Ross Island) je ognjeniški podantarktični otok v Rossovem morju, ki obliva Antarktiko.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Rossov otok · Poglej več »
Ruapehu
Ruapehu (/ˈruːəˌpeɪhuː/; maorsko) je gora in aktivni stratovulkan na južnem koncu vulkanske cone Taupō in vulkanske planote Severnega otoka na Novi Zelandiji.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Ruapehu · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Rusija · Poglej več »
Salomonovi otoki
Salomonovi otoki so suverena država, ki leži na Salomonovem otočju in jo sestavlja šest glavnih otokov in več kot 900 manjših otokov v Oceaniji, vzhodno od Papuanske Nove Gvineje in severozahodno od Vanuatua. Ima površino 28.400 kvadratnih kilometrov in 652.858 prebivalcev. Glavno mesto Honiara je na otoku Guadalcanal. Država je svoje ime dobila po Salomonovem otočju, ki je zbirka melanezijskih otokov, ki vključuje tudi Severno Salomonovo otočje (del Papuanske Nove Gvineje), izključuje pa oddaljene otoke, kot so otoki Santa Cruz ter Rennell in Bellona. Otočje je bilo naseljeno že med 30.000 in 28.800 pred sedanjostjo, poznejši valovi migrantov, zlasti Kultura Lapiti, pa so mešali in ustvarjali sodobno avtohtono prebivalstvo Salomonovega otočja. Leta 1568 jih je kot prvi Evropejec obiskal španski mornar Álvaro de Mendaña, ki jih je poimenoval Islas Salomón. Mendaña se je vrnil desetletja pozneje, leta 1595, druga španska odprava, ki jo je vodil portugalski mornar Pedro Fernandes de Queirós, je otočje obiskala leta 1606. Britanija je opredelila območje zanimanja za arhipelag Salomonovega otočja junija 1893, ko je kapitan Gibson R. N. iz HMS Curacoa, južne otoke razglasil za britanski protektorat. Med drugo svetovno vojno so bili v kampanji na Salomonovem otočju (1942–1945) hudi boji med Združenimi državami Amerike, državami Commonwealtha in Japonskim cesarstvom, vključno z bitko pri Guadalcanalu. Uradno ime takratne britanske uprave je bilo leta 1975 iz Britanski protektorat Salomonovi otoki spremenjeno v Salomonovi otoki, samouprava pa je bila dosežena naslednje leto. Neodvisnost je bila pridobljena leta 1978, ime pa spremenilo v samo Salomonovi otoki (brez določenega člena). Ob neodvisnosti so Salomonovi otoki postali ustavna monarhija. Kraljica je Elizabeta II., ki jo zastopa generalni guverner.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Salomonovi otoki · Poglej več »
Santiago de Chile
Santiago (/ ˌsæntiɑːɡoʊ /, špansko), znan tudi kot Santiago de Chile, je glavno in največje mesto Čila ter eno največjih mest v Amerikah.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Santiago de Chile · Poglej več »
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Severna Amerika · Poglej več »
Srednjeoceanski hrbet
Srednjeoceanski hrbet je podvodni gorski sistem, ki ga ustvarja tektonika plošč.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Srednjeoceanski hrbet · Poglej več »
Stratovulkan
Stratovulkan »Cono de Arita«, Salta (Argentina) Skica prereza stratovulkana Stratovulkan, imenovan tudi kompozitni vulkan je visok, stožčasto oblikovan ognjenik, ki je sestavljen iz mnogo plasti strjene lave in vulkanskega pepela.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Stratovulkan · Poglej več »
Subdukcija
Subdukcija ali podrivanje je geološki proces, ki poteka na konvergentnih mejah tektonskih plošč, kjer se ena plošča podriva pod drugo in je prisiljena ali potopljena zaradi gravitacije v Zemljin plašč.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Subdukcija · Poglej več »
Sumatra
right Sumatra je otok v zahodni Indoneziji.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Sumatra · Poglej več »
Sveta Helena (ognjenik)
Sveta Helena dve leti po izbruhu 1980. Sveta Helena (tudi gora Svete Helene) je dejaven stratovulkan v okrožju Skamania ameriške zvezne države Washington v bližini zahodne, pacifiške obale.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Sveta Helena (ognjenik) · Poglej več »
Tarawera
Gora Tarawera je vulkan na Severnem otoku Nove Zelandije znotraj starejše, a vulkansko produktivne kaldere Ōkataina.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Tarawera · Poglej več »
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Tektonika plošč · Poglej več »
Tektonska plošča
Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Tektonska plošča · Poglej več »
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Terciar · Poglej več »
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Tihi ocean · Poglej več »
Tonga
Tonga, uradno Kraljevina Tonga (Puleʻanga Fakatuʻi ʻo Tonga), je polinezijska država in arhipelag s 169 otoki, od katerih je 36 naseljenih.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Tonga · Poglej več »
Vancouvrov otok
Vancouvrov otok je kanadski otok v Tihem oceanu, ki leži ob obali na skrajnem jugozahodu države, ob meji z Združenimi državami Amerike.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Vancouvrov otok · Poglej več »
Veliki potres v Hanšinu
Veliki potres v Hanšinu (阪神・淡路大震災, Hanšin Avadži daišinsai) ali potres v Kobeju se je zgodil 17.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Veliki potres v Hanšinu · Poglej več »
Vroča točka
Pomembnejše vroče točke Vroče točke so območja na Zemeljskem površju, ki predstavljajo območja velike ognjeniške aktivnosti.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Vroča točka · Poglej več »
Zemeljski plaz
Zemeljski plaz je zasul cesto Zemeljski plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata, kamenja in drobirja po pobočju hriba navzdol.
Novo!!: Pacifiški ognjeni obroč in Zemeljski plaz · Poglej več »
