Odpri v Google MapsKazalo
66 odnosi: Albatrosi, Angleščina, Antarktika, Bomba, Britanci, Cape Town, Deček (bomba), Dno, Francozi, Galebi, Gvano, Hirošima, Indijski ocean, Izrael, James Clark Ross, James Cook, Južna Afrika, Kanada, Kapitan, Kilometer, Klif, Kopno, Kvadratni kilometer, Ladja, Lov, Mačke, Meter, Miš, Morje, Morska milja, Nizozemska, Obala, Oblast, Ocean, Ognjenik, Otok, Pingvini, Plavutonožci, Pokrajina, Politika, Površina, Raziskovalec, Satelit, Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov, Strakoš, Vlada, Vrsta (biologija), Združene države Amerike, Zemljepisna širina, Zemljepisna dolžina, ... Razširi indeks (16 več) »
- Podantarktični otoki
- Vulkanski otoki
Albatrosi
Albatrosi (znanstveno ime Diomedeidae) so družina velikih morskih ptic iz reda cevonoscev, razširjena zlasti po južnih oceanih.
Poglej Otoki princa Edvarda in Albatrosi
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Otoki princa Edvarda in Angleščina
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Otoki princa Edvarda in Antarktika
Bomba
Družina bomb JDAM Bómba je bojno sredstvo, ki svojo rušilno moč črpa iz eksploziva.
Poglej Otoki princa Edvarda in Bomba
Britanci
Britanci so avtohtoni prebivalci Velike Britanije in njihovi potomci, v današnjem času pa se izraz nanaša na državljane Združenega kraljestva.
Poglej Otoki princa Edvarda in Britanci
Cape Town
Cape Town (koščina iKapa ali SaseKapa) je eno od treh glavnih mest Republike Južne Afrike (drugi dve sta Pretoria in Bloemfontein) ter glavno mesto province Zahodna Kaplandija.
Poglej Otoki princa Edvarda in Cape Town
Deček (bomba)
Mali Deček je bilo ime atomske bombe, ki so jo Američani 6. avgusta 1945 odvrgli na japonsko mesto Hirošima.
Poglej Otoki princa Edvarda in Deček (bomba)
Dno
Dno je najnižja površina česa.
Poglej Otoki princa Edvarda in Dno
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Otoki princa Edvarda in Francozi
Galebi
Galébi (znanstveno ime Laridae) so družina ptic iz reda pobrežnikov (Charadriiformes).
Poglej Otoki princa Edvarda in Galebi
Gvano
Narodnem parku Paracas, Peru. Atlantskem oceanu, pokrita z gvanom. Evropi kot gnojilo prek Vitaterre-Mirata. Otoki gvana v Chinchi, Peru. 21.2.1863. Gvano (v kečua wanu) je izvleček iz masivnega nanosa iztrebkov netopirjev, morskih ptičev in tjulnjev v suhih ali polsuhih okoljih. Kot gnojilo je gvano zelo učinkovit zaradi izjemne visoke vsebnosti treh glavnih sestavin za rast rastlin: dušika, fosforja in kalija. V 19.
Poglej Otoki princa Edvarda in Gvano
Hirošima
Hirošima (広島市, Hirošima-ši, /ˌhɪroʊˈʃiːmə/, japonsko) je glavno mesto prefekture Hirošima na Japonskem.
Poglej Otoki princa Edvarda in Hirošima
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Otoki princa Edvarda in Indijski ocean
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Otoki princa Edvarda in Izrael
James Clark Ross
Sir James Clark Ross, angleški polarni raziskovalec in pomorski častnik, * 15. april 1800, London, Anglija, † 3. april 1862, Aylesbury, Anglija.
Poglej Otoki princa Edvarda in James Clark Ross
James Cook
James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.
Poglej Otoki princa Edvarda in James Cook
Južna Afrika
Južna Afrika, uradno Republika Južna Afrika (pogosto napačno imenovana Južnoafriška republika) je republika na skrajnem jugu Afrike.
Poglej Otoki princa Edvarda in Južna Afrika
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Otoki princa Edvarda in Kanada
Kapitan
SV Kapitan je najvišji pomorski častniški čin (kopenski ekvivalent je brigadir); hkrati tudi označuje tudi vsako osebo, ki poveljuje vodnemu plovilu.
Poglej Otoki princa Edvarda in Kapitan
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Otoki princa Edvarda in Kilometer
Klif
Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom. Nastajanje klifa:1 Voda izkopava2 Krušenje podlage3 Nanos odkrušenih kamnin Klif ali pečina je v geografiji in geologiji navpična, strma, kamnita obala.
Poglej Otoki princa Edvarda in Klif
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Poglej Otoki princa Edvarda in Kopno
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Otoki princa Edvarda in Kvadratni kilometer
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Poglej Otoki princa Edvarda in Ladja
Lov
Slika Hermanna Giesla, ki prikazuje lov Lov je dejavnost iskanja, opazovanja, zasledovanja, vabljenja in čakanja divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov.
Poglej Otoki princa Edvarda in Lov
Mačke
Mačke (znanstveno ime Felidae) so družina iz redu zveri.
Poglej Otoki princa Edvarda in Mačke
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Otoki princa Edvarda in Meter
Miš
Miš v naravnem okolju Miš (znanstveno ime Mus) je majhen, pogosto škodljiv glodavec, z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki.
Poglej Otoki princa Edvarda in Miš
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Otoki princa Edvarda in Morje
Morska milja
(Médnarodna) mòrska ali návtična mílja je enota za merjenje dolžine.
Poglej Otoki princa Edvarda in Morska milja
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Otoki princa Edvarda in Nizozemska
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Poglej Otoki princa Edvarda in Obala
Oblast
Oblast je možnost in pravica do ukazovanja drugim ljudem; je tudi oznaka za osebe ali organe, ki so nosilci te možnosti oziroma pravice.
Poglej Otoki princa Edvarda in Oblast
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Otoki princa Edvarda in Ocean
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Otoki princa Edvarda in Ognjenik
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Otoki princa Edvarda in Otok
Pingvini
Pingvíni so red (znanstveno ime Sphenisciformes) in se združujejo v eno družino (Spheniscidae).
Poglej Otoki princa Edvarda in Pingvini
Plavutonožci
Plavutonožci (znanstveno ime Pinnipedia), preprosteje kar tjulnji, so skupina zveri, v katero združujemo 34 danes živečih vrst morskih sesalcev, prepoznavnih po gibčnem, hidrodinamičnem telesu in okončinah, preobraženih v plavuti.
Poglej Otoki princa Edvarda in Plavutonožci
Pokrajina
Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.
Poglej Otoki princa Edvarda in Pokrajina
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Otoki princa Edvarda in Politika
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Otoki princa Edvarda in Površina
Raziskovalec
Kategorija:Predlogi za brisanje Raziskoválec je znanstvenik, ki raziskuje nova celinska ali morska področja.
Poglej Otoki princa Edvarda in Raziskovalec
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Poglej Otoki princa Edvarda in Satelit
Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov
Antarktika s podantarktičnimi otoki Podantárktični ôtoki so otoki v Južnem oceanu, ki obkrožajo celino Antarktiko.
Poglej Otoki princa Edvarda in Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov
Strakoš
Strakoš ''Hydrobates pelagicus'' Strákoš ali evrópski strákoš (znanstveno ime Hydrobates pelagicus) je manjša morska ptica iz reda cevonoscev Procellariiformes.
Poglej Otoki princa Edvarda in Strakoš
Vlada
Vlada je izvršna oblast in kolegijski organ, ki jo predstavlja.
Poglej Otoki princa Edvarda in Vlada
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Otoki princa Edvarda in Vrsta (biologija)
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Otoki princa Edvarda in Združene države Amerike
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Otoki princa Edvarda in Zemljepisna širina
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Poglej Otoki princa Edvarda in Zemljepisna dolžina
1663
1663 (MDCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Otoki princa Edvarda in 1663
1772
1772 (MDCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Otoki princa Edvarda in 1772
1776
1776 (MDCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Otoki princa Edvarda in 1776
1803
1803 (MDCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Otoki princa Edvarda in 1803
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Otoki princa Edvarda in 1873
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Otoki princa Edvarda in 1908
1926
1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Otoki princa Edvarda in 1926
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Otoki princa Edvarda in 1947
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Otoki princa Edvarda in 1948
1949
1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Otoki princa Edvarda in 1949
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Otoki princa Edvarda in 1977
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Otoki princa Edvarda in 1979
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Otoki princa Edvarda in 1980
1982
1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Otoki princa Edvarda in 1982
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Otoki princa Edvarda in 1991
22. september
22.
Poglej Otoki princa Edvarda in 22. september
Glej tudi
Podantarktični otoki
Vulkanski otoki
Prav tako znan kot Otočje princa Edvarda.