Odpri v Google MapsKazalo
58 odnosi: Apnenec, Barok, Benetke, Burja, Cerkev (zgradba), Cetina, Dalmacija, Frančiškani, Hrvaška, Hrvati, Italijanščina, Jug, Kilometer, Kmetijstvo, M, Mestna vrata, Mesto, Morje, Muzej, Občina, Obrambni stolp, Obrambni zid, Obzidje, Plaža, Pomol, Pristanišče, Reka, Renesansa, Ribolov, Romanika, Samostan, Seznam naselij na Hrvaškem, Split, Splitsko-dalmatinska županija, Srednji vek, Starorimska civilizacija, Svetilnik, Trdnjava, Turizem, Umetnost, Veter, Zemljevid, 1857, 1869, 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931, ... Razširi indeks (8 več) »
- Mesta na Hrvaškem
- Naselja Splitsko-dalmatinske županije
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Omiš in Apnenec
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Omiš in Barok
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Omiš in Benetke
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Poglej Omiš in Burja
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Omiš in Cerkev (zgradba)
Cetina
Cetina je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Civljane Šibeniško-kninske županije.
Poglej Omiš in Cetina
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Omiš in Dalmacija
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Poglej Omiš in Frančiškani
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Omiš in Hrvaška
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Omiš in Hrvati
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Omiš in Italijanščina
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Omiš in Jug
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Omiš in Kilometer
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Omiš in Kmetijstvo
M
M je štirinajsta črka slovenske abecede.
Poglej Omiš in M
Mestna vrata
Srednjeveška mestna vrata v Brodnica Brama Młyńska v Stargard Szczeciński ena od mnogih vodnih vrat v Evropi Vrata Roshnai iz Hazuri Bagh (Lahore) Bab al Yemen v Sanai, Jemen Vhod v urbani del Machu Picchuja. Vidijo se nakazana vrata Hahnentor na Rudolfplatz, Köln, Nemčija Druga vojaška vrata Teodozija II., Carigrad Ištarina vrata v Pergamon Museum v Berlinu Zijlpoort, vzhodna vrata v Leiden Srednjeveška Porta Ticinese v Milanu Porta Capuana v Neaplju Vrata Qur'an v Širazu, Iran Mestna vrata so bila vrata v mestnem obzidju ali kasneje na določenih lokacijah znotraj mesta.
Poglej Omiš in Mestna vrata
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Omiš in Mesto
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Omiš in Morje
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Poglej Omiš in Muzej
Občina
Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.
Poglej Omiš in Občina
Obrambni stolp
Okrogli obrambni stolp Utrjen stolp (tudi obrambni stolp ali grajski stolp ali samo stolp) je ena od obrambnih struktur, ki se je uporabljala v utrdbah, kot so gradovi, skupaj z obzidjem.
Poglej Omiš in Obrambni stolp
Obrambni zid
Obrambni zid, oblika fortifikacije, značilna za srednji vek.
Poglej Omiš in Obrambni zid
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Omiš in Obzidje
Plaža
Plaža je položna površina ob rečnih, jezerskih ali morskih bregovih pokrita s peskom ali prodom.
Poglej Omiš in Plaža
Pomol
Bohinjskem jezeru Pomol je utrjen del obale ali umetno narejen objekt, ki sega v morje, jezero ali reko.
Poglej Omiš in Pomol
Pristanišče
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.
Poglej Omiš in Pristanišče
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Omiš in Reka
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Omiš in Renesansa
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Poglej Omiš in Ribolov
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Omiš in Romanika
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Omiš in Samostan
Seznam naselij na Hrvaškem
Seznam naselij na Hrvaškem je krovni seznam.
Poglej Omiš in Seznam naselij na Hrvaškem
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Omiš in Split
Splitsko-dalmatinska županija
Splitsko-dalmatinska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Poglej Omiš in Splitsko-dalmatinska županija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Omiš in Srednji vek
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Omiš in Starorimska civilizacija
Svetilnik
Savudrijski svetilnik Svetilnik v Ushuaii v Argentini Svetílnik je naprava, večinoma kot višja zgradba, ki z oddajanjem svetlobnih signalov omogoča ladjam orientacijo.
Poglej Omiš in Svetilnik
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Omiš in Trdnjava
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Omiš in Turizem
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Omiš in Umetnost
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Omiš in Veter
Zemljevid
Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.
Poglej Omiš in Zemljevid
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Omiš in 1857
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Omiš in 1869
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Omiš in 1880
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Omiš in 1890
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Omiš in 1900
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Omiš in 1910
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Omiš in 1921
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Omiš in 1931
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Omiš in 1948
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Omiš in 1953
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Omiš in 1961
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Omiš in 1971
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Omiš in 1981
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Omiš in 1991
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Omiš in 2001
2011
2011 (MMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Omiš in 2011