Hitreje kot brskalnik!
32 odnosi: Druga svetovna vojna, Gliser, Helikopter, Inženir, Irkutsk, Julijanski koledar, Kamov, Kamov Ka-25, Kamov Ka-26, Letalstvo, Moskva, Nikolaj Jegorovič Žukovski, Prva svetovna vojna, Ruščina, Rusi, Rusija, Ruski imperij, Seznam letalskih in raketnih konstruktorjev, Sovjetska zveza, Tomsk, Verdun, Meuse, 14. september, 1902, 1918, 1923, 1929, 1935, 1940, 1973, 1992, 2006, 24. november.
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Gliser
Gliser ali hidrogliser (ang. hydrofoil) je vodno plovilo, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Gliser · Poglej več »
Helikopter
Helikópter (grško helix - spirala + pteron - krilo), redko tudi vijákar ali vertoljet (rusko), je zrakoplov, težji od zraka, in za razliko od letal vzgona ne proizvaja s krili, temveč z vrtečim se rotorjem (vrtljivimi krili) (dvokraki rotor, štirikraki rotor, koaksialni rotor...). Helikopterji so se v manjšem številu pojavili že pred drugo svetovno vojno, čeprav je sama zamisel helikopterja še starejša.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Helikopter · Poglej več »
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Inženir · Poglej več »
Irkutsk
Irkutsk je največje mesto in upravno središče Irkutske oblasti.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Irkutsk · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Julijanski koledar · Poglej več »
Kamov
Kamov (tudi OKB Kamov ali Biro Kamov) je ruski proizvajalec helikopterjev in drugih rotorskih zrakoplovov.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Kamov · Poglej več »
Kamov Ka-25
Kamov Ka-25K v Aeroflotovih barvah Kamov Ka-25 (NATO oznaka 'Hormone') je bil sovjetski enomotorni mornariški helikopter, ki so ga razvili v 1960ih.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Kamov Ka-25 · Poglej več »
Kamov Ka-26
Motor Vedenejev M-14 Kamov Ka-26 (NATO oznaka Hoodlum) je sovjetski lahki dvomotorni helikopter s koaksialnimi rotorji.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Kamov Ka-26 · Poglej več »
Letalstvo
Potniško letališče Köln Bonn, Nemčija Letálstvo ali letálski transpórt (s tujko aviacija) je človeška dejavnost, ki se ukvarja z razvojem, upravljanjem in uporabo zrakoplovov, posebno tistih težjih od zraka.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Letalstvo · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Moskva · Poglej več »
Nikolaj Jegorovič Žukovski
Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Nikolaj Jegorovič Žukovski · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Ruščina · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Rusi · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Rusija · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Ruski imperij · Poglej več »
Seznam letalskih in raketnih konstruktorjev
Seznam letalskih in raketnih konstruktorjev zajema letalske in raketne inženirje, ki so sodelovali pri razvoju zračnih plovil.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Seznam letalskih in raketnih konstruktorjev · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Sovjetska zveza · Poglej več »
Tomsk
Tomsk je mesto v Rusiji, upravno središče Tomske oblasti.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Tomsk · Poglej več »
Verdun, Meuse
Verdun (do 1970 Verdun-sur-Meuse) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meuse.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in Verdun, Meuse · Poglej več »
14. september
14.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in 14. september · Poglej več »
1902
1902 (MCMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in 1902 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in 1918 · Poglej več »
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in 1923 · Poglej več »
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in 1929 · Poglej več »
1935
1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in 1935 · Poglej več »
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in 1940 · Poglej več »
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in 1973 · Poglej več »
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in 1992 · Poglej več »
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in 2006 · Poglej več »
24. november
24.
Novo!!: Nikolaj Iljič Kamov in 24. november · Poglej več »
