Hitreje kot brskalnik!
24 odnosi: Bitka pri Verdunu, Francija, Francoske regije, Frankovsko cesarstvo, Gotska umetnost, Kelti, Lorena, Ludvik XIV. Francoski, Mesto, Metz, Meuse, Meuse (departma), Občine Francije, Prefektura (Francija), Prva svetovna vojna, Sébastien Le Prestre de Vauban, Sveto rimsko cesarstvo, Svobodno cesarsko mesto, Toul, Vestfalski mir, 1552, 1648, 843, 990.
Bitka pri Verdunu
Bitka pri Verdunu je ime za niz napadov na francosko mesto Verdun, ki so potekali od februarja do decembra 1916, med prvo svetovno vojno.
Novo!!: Verdun, Meuse in Bitka pri Verdunu · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Verdun, Meuse in Francija · Poglej več »
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Novo!!: Verdun, Meuse in Francoske regije · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Verdun, Meuse in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Novo!!: Verdun, Meuse in Gotska umetnost · Poglej več »
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Novo!!: Verdun, Meuse in Kelti · Poglej več »
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Novo!!: Verdun, Meuse in Lorena · Poglej več »
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Novo!!: Verdun, Meuse in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Novo!!: Verdun, Meuse in Mesto · Poglej več »
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Verdun, Meuse in Metz · Poglej več »
Meuse
Meuse ali Maas (limburško Maos) je velika evropska reka, ki izvira v Franciji in teče skozi Belgijo in na Nizozemskem, preden se iz delte Ren - Meuse - Šelda izlije v Severno morje.
Novo!!: Verdun, Meuse in Meuse · Poglej več »
Meuse (departma)
Meuse (oznaka 55) je francoski departma ob meji z Belgijo, imenovan po reki Meuse, ki teče skozenj.
Novo!!: Verdun, Meuse in Meuse (departma) · Poglej več »
Občine Francije
Občina ali komuna je raven upravne delitve v Francoski republiki.
Novo!!: Verdun, Meuse in Občine Francije · Poglej več »
Prefektura (Francija)
Prefektura (préfecture) v Franciji se lahko nanaša na.
Novo!!: Verdun, Meuse in Prefektura (Francija) · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Verdun, Meuse in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Sébastien Le Prestre de Vauban
Sébastien Le Prestre de Vauban, francoski vojaški inženir, arhitekt in maršal, * 15. maj 1633, † 30. marec 1707.
Novo!!: Verdun, Meuse in Sébastien Le Prestre de Vauban · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Verdun, Meuse in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Novo!!: Verdun, Meuse in Svobodno cesarsko mesto · Poglej več »
Toul
Toul (nemško Tull) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meurthe-et-Moselle.
Novo!!: Verdun, Meuse in Toul · Poglej več »
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Novo!!: Verdun, Meuse in Vestfalski mir · Poglej več »
1552
1552 (MDLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Verdun, Meuse in 1552 · Poglej več »
1648
1648 (MDCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Verdun, Meuse in 1648 · Poglej več »
843
843 (DCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Verdun, Meuse in 843 · Poglej več »
990
990 (CMXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Verdun, Meuse in 990 · Poglej več »
