Kazalo
50 odnosi: Adenozin trifosfat, Amiotrofična lateralna skleroza, Arahidonska kislina, Astrocit, Živčni prenašalec, Celično jedro, Celica, Evolucija, Fagocitoza, Glukoza, Glutaminska kislina, Homeostaza, Hrbtenjača, Imunski sistem, Ion, Γ-aminomaslena kislina, Kalcij, Kalij, Kateholamini, Kemična sinapsa, Kisik, Kromatin, Krvno-možganska pregrada, Likvor, Limfocit, Makrofag, Mielin, Možgani, Možganska skorja, Multipla skleroza, Nature, Nemci, Nevrit, Nevron, Obkrajno živčevje, Obtočila, Okužba, Oligodendrocit, Opornina, Osrednje živčevje, Patologija, Presledkovni stik, Receptor (biokemija), Rudolf Virchow, Schwannova celica, Siva možganovina, Tesni stik, Velika depresivna motnja, Vezivo (biologija), Vinske mušice.
Adenozin trifosfat
Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.
Poglej Nevroglija in Adenozin trifosfat
Amiotrofična lateralna skleroza
Amiotrofična lateralna skleroza (kratica ALS) ali progresivna spinalna amiotrofija (tudi Charcotova ali Lou Gehrigova bolezen) je bolezen zgornjega in spodnjega motoričnega nevrona, ki se kaže z atrofijo mišic in spastičnimi znaki, pogosto tudi z znaki odpovedi spodnjih možganskih živcev.
Poglej Nevroglija in Amiotrofična lateralna skleroza
Arahidonska kislina
Arahidonska kislina je omega-6 maščobna kislina s kemijsko formulo C20H32O2.
Poglej Nevroglija in Arahidonska kislina
Astrocit
Astrociti (grško astron - zvezda + kytos - celica) so ena od vrst celic nevroglije, ki so zvezdaste oblike.
Poglej Nevroglija in Astrocit
Živčni prenašalec
Živčni prenašalci ali nevrotransmitorji so skupina heterogenih biokemičnih snovi, ki prenašajo informacije med nevroni preko sinaps.
Poglej Nevroglija in Živčni prenašalec
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Nevroglija in Celično jedro
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Nevroglija in Celica
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Nevroglija in Evolucija
Fagocitoza
Fagocitóza (grško phageîn - jesti, žreti + kytos - celica) je celični proces, pri katerem tuje delce, ki so vdrli v telo in zelo majhne delce hrane, požrejo in razgradijo fagociti (zlasti makrofagi).
Poglej Nevroglija in Fagocitoza
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Poglej Nevroglija in Glukoza
Glutaminska kislina
Glutaminska kislina (okrajšano kot Glu ali E) je ena od 20 proteinogenih aminokislin (aminokisline, ki v telesu tvorijo beljakovine).
Poglej Nevroglija in Glutaminska kislina
Homeostaza
Homeostaza ohranja umirjeno stanje telesa.
Poglej Nevroglija in Homeostaza
Hrbtenjača
Hrbtenjača je del živčnega sistema vretenčarjev, ki leži v hrbteničnem kanalu in jo oklepa in varuje hrbtenica.
Poglej Nevroglija in Hrbtenjača
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Poglej Nevroglija in Imunski sistem
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Nevroglija in Ion
Γ-aminomaslena kislina
γ-aminobutanojska kislina oz.
Poglej Nevroglija in Γ-aminomaslena kislina
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Nevroglija in Kalcij
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Poglej Nevroglija in Kalij
Kateholamini
Katehol Dopamin Noradrenalin (norepinefrin) Adrenalin (epinefrin) Kateholamíni so organske spojine s simpatikomimetičnim delovanjem, sestavljene iz aromatskega katehola (benzen z dvema hidroksilnima skupinama) in alifatskega aminskega dela.
Poglej Nevroglija in Kateholamini
Kemična sinapsa
receptorji; A-živčni končič presinaptičnega celice (nevrona); B-Sinaptična špranja; C-Postsinaptična celica (živčna, mišična ali žlezna celica) Sinapsa (grško syn, skupaj + haptein, stiskati) ali preklop je najpogosteje stik med dvema sosednjima nevronoma oz.
Poglej Nevroglija in Kemična sinapsa
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Nevroglija in Kisik
Kromatin
Kromatin je DNK-proteinski kompleks različnih proteinov, v katerega je v evkariontski celici močno zapakirana DNK, da ne plava gola v celičnem jedru.
Poglej Nevroglija in Kromatin
Krvno-možganska pregrada
Posnetek endotelija podganje krvno-možganske pregrade z elektronskim mikroskopom. Krvno-možgánska pregráda ali hématoencefálna bariêra je pregrada, ki ščiti možgane pred molekulami iz krvnega obtoka, hkrati pa omogoča esencialne presnovne procese v možganih.
Poglej Nevroglija in Krvno-možganska pregrada
Likvor
Likvor v štirih epruvetah Možgansko-hrbtenjačna tekočina, cerebrospinalna tekočina ali likvor (CSF) (latinsko liquor cerebrospinalis) je bistra, brezbarvna telesna tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo, nastaja pa v horoidnem pletežu štirih možganskih prekatov (levi in desni lateralni prekat, tretji prekat, četrti prekat).
Poglej Nevroglija in Likvor
Limfocit
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Limfocíti so zrele krvne celice in spadajo med celice limfocitne vrste. So ena od treh vrst belih krvničk (levkocitov) in predstavljajo 20-40 % vseh levkocitov.
Poglej Nevroglija in Limfocit
Makrofag
mikroorganizmov Makrofagi (grško makros - veliki + phageîn - jesti, požirati; okrajšava MΦ) so tip belih krvničk s fagocitno aktivnostjo, ki pri vretenčarjih predstavljajo pomembno komponento tako nespecifične kot tudi prilagodljive imunosti.
Poglej Nevroglija in Makrofag
Mielin
Mielín je sestavina mielínske ovójnice, ki vsebuje 30 odstotkov beljakovin in 70 odstotkov lipidov, z visoko koncentracijo holesterola in fosfolipidov.
Poglej Nevroglija in Mielin
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Nevroglija in Možgani
Možganska skorja
Možgánska skórja ali cerebrálni kórteks je najbolj zunanja plast živčnega tkiva velikih možganov pri nekaterih vretenčarjih.
Poglej Nevroglija in Možganska skorja
Multipla skleroza
Multipla skleroza (MS, tudi diseminirana skleroza ali encephalomyelitis disseminata) je kronična avtoimuna vnetna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje (OŽ).
Poglej Nevroglija in Multipla skleroza
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Nevroglija in Nature
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Nevroglija in Nemci
Nevrit
Nevrít (ali akson) je dolg izrastek iz živčne celice, po katerem se prevaja akcijski potencial od telesa nevrona proti periferiji celice.
Poglej Nevroglija in Nevrit
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Nevroglija in Nevron
Obkrajno živčevje
Predstavitev obkrajnega živčevja (avtor je Andreas Vesalius). Obkrajno, obodno ali periferno živčevje obsega del živčevja, ki se nahaja zunaj možganov in hrbtenjače.
Poglej Nevroglija in Obkrajno živčevje
Obtočila
Obtočila, tudi kardiovaskularni oziroma srčno-žilni sistem ali cirkulacijski oziroma cirkulatorni sistem, so organski sistem, ki omogoča kroženje krvi in transport hranil (na primer aminokislin in elektrolitov), kisika, ogljikovega dioksida, hormonov in krvnih celic do in iz celic v telesu.
Poglej Nevroglija in Obtočila
Okužba
Okužba ali infekcija je naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih bioloških procesov za lastno razmnoževanje.
Poglej Nevroglija in Okužba
Oligodendrocit
Oligodendrociti (v grščini celice z malo vejami) oziroma oligodendroglije so vrsta nevroglijskih celic.
Poglej Nevroglija in Oligodendrocit
Opornina
Oporníne (tudi opórna tkíva) so tkiva, ki nastanejo večinoma iz mezoderma in ležijo v notranjosti organizma.
Poglej Nevroglija in Opornina
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Poglej Nevroglija in Osrednje živčevje
Patologija
pljučnice. Patologija je študija ali diagnoza bolezni s pregledom organa, tkiva, telesne tekočine, ali celega telesa (obdukcija).
Poglej Nevroglija in Patologija
Presledkovni stik
Presledkovni stik Preslédkovni stík ali néksus je stik med dvema sosednjima celicama, ki omogoča neposredno povezavo med njima in s tem prosto prehajanje predvsem manjših molekul (zlasti znotrajceličnih glasnikov oziroma sekundarnih obveščevalcev) ter prosto širjenje akcijskega potenciala.
Poglej Nevroglija in Presledkovni stik
Receptor (biokemija)
Receptor je v biokemiji beljakovinska molekula na celični membrani ali redkeje v citoplazmi ali celičnem jedru, na katero se specifično vežejo telesu lastne snovi (hormoni, živčni prenašalci) ter substance, vnešene v telo (na primer strupi, zdravila) ter posledično povzročijo biološki odgovor.
Poglej Nevroglija in Receptor (biokemija)
Rudolf Virchow
Rudolf Ludwig Karl Virchow, nemški zdravnik, antropolog, patolog, prazgodovinar, biolog in politik, * 13. oktober 1821, † 5. september 1902.
Poglej Nevroglija in Rudolf Virchow
Schwannova celica
Schwannova celica v kulturi. Schwannova ali nevrolemska celica (tudi nevrolemocit) je nevroglijska celica v obkrajnem živčevju, ki tvori mielinsko ovojnico okrog posameznega aksona ali v katero je vloženih več nemieliniziranih aksonov.
Poglej Nevroglija in Schwannova celica
Siva možganovina
Siva možganovina ali siva substanca (latinsko substantia grisea) imenujemo območja osrednjega živčevja, ki je zgrajeno pretežno iz perikarionov živčnih celic.
Poglej Nevroglija in Siva možganovina
Tesni stik
mukozna plast ('''a'''), ki ščiti celice pred vsebino lumna organa ('''A'''). '''Spodaj:''' tesni stik, ki ločuje apikalno ('''B''') od bazalne ('''C''') strani celice.
Poglej Nevroglija in Tesni stik
Velika depresivna motnja
Velika depresivna motnja (angleško Major depressive disorder, MDD) (znana tudi kot klinična depresija, velika depresija, unipolarna depresija, ali unipolarna motnja ali pa kot ponavljajoča se depresija v primeru ponavljajočih se epizod) je duševna motnja oseb, za katero je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremlja nizka samozavest in izguba zanimanja ali veselja do običajno prijetnih dejavnosti.
Poglej Nevroglija in Velika depresivna motnja
Vezivo (biologija)
Vezívo (tudi dezmálno tkívo) je skupina tkiv, ki nastanejo zvečine iz srednjega kličnega lista (mezoderma) in ležijo v notranjosti organizma.
Poglej Nevroglija in Vezivo (biologija)
Vinske mušice
Vinske mušice ali drozofile (znanstveno ime Drosophilidae) so družina dvokrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk, sestavlja pa jo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Nevroglija in Vinske mušice
Prav tako znan kot Glia, Glija, Nevroglijska celica.