Hitreje kot brskalnik!
61 odnosi: Škofija Trst, Beneška republika, Benetke, Boljunec, Dolina Glinščice, Dolina, Trst, Evropa, Fortifikacija, Grad, Grad Mokolan, Grad Socerb, Grad Vikumberg, Istra, Italija, Italijanščina, Koper, Kraški rob, Kranjska, Ljubljana, Ministerial, Mitraljez, Možnar, Obrambni zid, Oglejski patriarhat, Okraj, Peter Bonomo, Podgrad, Prva svetovna vojna, Ricmanje, Seznam rimskokatoliških škofov Trsta, Slovenci, Srednjeveška komuna, Srednji vek, Stolp, Tabor nad Botačem, Trst, Zgodovina, Zvonik, 11. oktober, 1166, 12. stoletje, 1233, 1268, 1287, 1289, 1291, 1295, 1323, 1334, 1358, ..., 1368, 1369, 1371, 1380, 1382, 14. stoletje, 1461, 1463, 15. stoletje, 1509, 1511. Razširi indeks (11 več) »
Škofija Trst
Tržaška škofija obstaja od leta 524.
Novo!!: Muhov grad in Škofija Trst · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: Muhov grad in Beneška republika · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Muhov grad in Benetke · Poglej več »
Boljunec
Boljunec, po domače B'lunc, (tržaškobeneško Bolúnz) je vas na skrajnem severnem robu Istre v Italiji, nahaja se v Bregu, v občini Dolina, v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Novo!!: Muhov grad in Boljunec · Poglej več »
Dolina Glinščice
Dolina Glinščice Glinščica (italijansko Rosandra) je ena od tržaških rek.
Novo!!: Muhov grad in Dolina Glinščice · Poglej več »
Dolina, Trst
Pogled na pražupnijsko cerkev sv. Urha škofa v Dolini in na cerkveno obzidje Dolina (italijansko San Dorligo della Valle - Dolina, naselje pa le Dolina) je istrsko naselje in občina, nahaja se okoli 4 km jugovzhodno od Trsta.
Novo!!: Muhov grad in Dolina, Trst · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Muhov grad in Evropa · Poglej več »
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Novo!!: Muhov grad in Fortifikacija · Poglej več »
Grad
pa tudi.
Novo!!: Muhov grad in Grad · Poglej več »
Grad Mokolan
Grad Mokolan, kasneje znan kot Proseški stolp (v italijanščini castello di Moncolano ali Torre di Prosecco, v nemščini Turn Prosseck) se je nahajal v okolici Trsta, pri Kontovelu, na kraškemu robu nad morjem in gradom Miramar.
Novo!!: Muhov grad in Grad Mokolan · Poglej več »
Grad Socerb
Grad Socerb, tudi grad Strmec, je grad v bližini naselja Socerb na kraškem robu.
Novo!!: Muhov grad in Grad Socerb · Poglej več »
Grad Vikumberg
Grad Vikumberg (tudi Vinchimberch) je bil tipični srednjeveški grad, katerega ostanki so zelo dobro vidni v arheološki lokaliteti Lorencon pri Beki, v občini Hrpelje-Kozina v Sloveniji.
Novo!!: Muhov grad in Grad Vikumberg · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Muhov grad in Istra · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Muhov grad in Italija · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Muhov grad in Italijanščina · Poglej več »
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Novo!!: Muhov grad in Koper · Poglej več »
Kraški rob
Kraški rob nad Ospom Kraški rob označuje pokrajino, kjer se kraška planota s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom, prevesi v flišno pokrajino Istre.
Novo!!: Muhov grad in Kraški rob · Poglej več »
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Novo!!: Muhov grad in Kranjska · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Muhov grad in Ljubljana · Poglej več »
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Novo!!: Muhov grad in Ministerial · Poglej več »
Mitraljez
M60 na vozilu (Irak 2003) Mitraljéz (francosko mitrailleuse, iz mitraille - drobec železa; krogla) (tudi strôjnica, praslovansko strojь) je popolnoma avtomatsko orožje, ki potrebuje podstavek za lažje merjenje.
Novo!!: Muhov grad in Mitraljez · Poglej več »
Možnar
Starinski možnar na podstavku Možnar je artilerijsko orožje na polnjenje od spredaj, ki je predhodnik sodobnega minometa. Izpopolnil ga je slovenski matematik in topniški častnik Jurij Vega. Možnar je bil krajša in širša različica havbice, ki pa je imel tečaje na podnožju, medtem ko jih ima havbica v ravnovesni točki.
Novo!!: Muhov grad in Možnar · Poglej več »
Obrambni zid
Obrambni zid, oblika fortifikacije, značilna za srednji vek.
Novo!!: Muhov grad in Obrambni zid · Poglej več »
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Novo!!: Muhov grad in Oglejski patriarhat · Poglej več »
Okraj
Okraj je upravno-teritorialna enota v nekaterih državah.
Novo!!: Muhov grad in Okraj · Poglej več »
Peter Bonomo
Peter Bonomo (italijansko Pietro Bonomo), avstrijski humanist, politik, pesnik, diplomat, tržaški in dunajski škof, * 1458, Trst, † 4. julij 1546, Trst.
Novo!!: Muhov grad in Peter Bonomo · Poglej več »
Podgrad
Podgrad je ime več naselij v Sloveniji in zamejstvu.
Novo!!: Muhov grad in Podgrad · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Muhov grad in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ricmanje
Ricmanje (tržaškobeneško Rizmagne) je naselje na Tržaškem v Občini Dolina.
Novo!!: Muhov grad in Ricmanje · Poglej več »
Seznam rimskokatoliških škofov Trsta
Seznam tržaških oziroma (v obdobju 1828-1977) tržaško-koprskih škofov.
Novo!!: Muhov grad in Seznam rimskokatoliških škofov Trsta · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Muhov grad in Slovenci · Poglej več »
Srednjeveška komuna
Komuna je posebna vrsta samouprave, ki je nastala v zahodni Evropi v zgodnjem enajstem stoletju vsled prostovoljnega združenja med mestnimi prebivalci.
Novo!!: Muhov grad in Srednjeveška komuna · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Muhov grad in Srednji vek · Poglej več »
Stolp
Stolp (narečno turn) je visoka zgradba, znatno višja, kot je široka, pogosto pomemben center.
Novo!!: Muhov grad in Stolp · Poglej več »
Tabor nad Botačem
Tabor nad Botačem (tudi Draški tabor, nepravilno Grad nad Botačem, v italijanščini Tabor di Draga) se nahaja v Sloveniji, tik na meji z Italijo, v Krajinskem parku doline Glinščice nad sotesko Glinščice, v občini Hrpelje-Kozina.
Novo!!: Muhov grad in Tabor nad Botačem · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Muhov grad in Trst · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Muhov grad in Zgodovina · Poglej več »
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Novo!!: Muhov grad in Zvonik · Poglej več »
11. oktober
11.
Novo!!: Muhov grad in 11. oktober · Poglej več »
1166
1166 (MCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Muhov grad in 1166 · Poglej več »
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Novo!!: Muhov grad in 12. stoletje · Poglej več »
1233
1233 (MCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Muhov grad in 1233 · Poglej več »
1268
1268 (MCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Muhov grad in 1268 · Poglej več »
1287
1287 (MCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Muhov grad in 1287 · Poglej več »
1289
1289 (MCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Muhov grad in 1289 · Poglej več »
1291
1291 (MCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Muhov grad in 1291 · Poglej več »
1295
1295 (MCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Muhov grad in 1295 · Poglej več »
1323
1323 (MCCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Muhov grad in 1323 · Poglej več »
1334
1334 (MCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Muhov grad in 1334 · Poglej več »
1358
1358 (MCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Muhov grad in 1358 · Poglej več »
1368
1368 (MCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Muhov grad in 1368 · Poglej več »
1369
1369 (MCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Muhov grad in 1369 · Poglej več »
1371
1371 (MCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Muhov grad in 1371 · Poglej več »
1380
1380 (MCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Muhov grad in 1380 · Poglej več »
1382
1382 (MCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Muhov grad in 1382 · Poglej več »
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Novo!!: Muhov grad in 14. stoletje · Poglej več »
1461
1461 (MCDLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Muhov grad in 1461 · Poglej več »
1463
1463 (MCDLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Muhov grad in 1463 · Poglej več »
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Novo!!: Muhov grad in 15. stoletje · Poglej več »
1509
1509 (MDIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Muhov grad in 1509 · Poglej več »
1511
1511 (MDXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Muhov grad in 1511 · Poglej več »
