Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Boljunec

Index Boljunec

Boljunec, po domače B'lunc, (tržaškobeneško Bolúnz) je vas na skrajnem severnem robu Istre v Italiji, nahaja se v Bregu, v občini Dolina, v deželi Furlaniji - Julijski krajini.

Kazalo

  1. 40 odnosi: Beka, Hrpelje - Kozina, Bronasta doba, Burja, Divji kostanj, Dolina Glinščice, Dolina, Trst, Druga svetovna vojna, Furlanija - Julijska krajina, Glagolica, Gradišče, Gručasto naselje, Histri, Istra, Istrska hiša, Italija, Italijanščina, Izvir, Jama, Janez Krstnik, Kraški rob, Kvarner, Langobardi, Neolitik, Ocizla, Seznam naselij v nekdanji Tržaški pokrajini, Slovani, Starorimska civilizacija, Sveti Štefan, Trst, Vodovod, Zaselek, 1. maj, 1276, 15. stoletje, 16. stoletje, 17. stoletje, 18. stoletje, 19. stoletje, 30. april, 8. stoletje.

Beka, Hrpelje - Kozina

Beka je naselje v Občini Hrpelje - Kozina.

Poglej Boljunec in Beka, Hrpelje - Kozina

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Poglej Boljunec in Bronasta doba

Burja

za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.

Poglej Boljunec in Burja

Divji kostanj

Rod divji kostanj (znanstveno ime Aesculus) obsega 20 do 25 vrst listavcev in grmov, ki rastejo v zmernem pasu severne poloble; od tega jih 7 do 10 izvira iz Severne Amerike, 13 do 15 pa iz Evrazije.

Poglej Boljunec in Divji kostanj

Dolina Glinščice

Dolina Glinščice Glinščica (italijansko Rosandra) je ena od tržaških rek.

Poglej Boljunec in Dolina Glinščice

Dolina, Trst

Pogled na pražupnijsko cerkev sv. Urha škofa v Dolini in na cerkveno obzidje Dolina (italijansko San Dorligo della Valle - Dolina, naselje pa le Dolina) je istrsko naselje in občina, nahaja se okoli 4 km jugovzhodno od Trsta.

Poglej Boljunec in Dolina, Trst

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Boljunec in Druga svetovna vojna

Furlanija - Julijska krajina

Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.

Poglej Boljunec in Furlanija - Julijska krajina

Glagolica

Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.

Poglej Boljunec in Glagolica

Gradišče

Gradíšče je prazgodovinska postojanka ali naselbina, navadno postavljena na vzpetini, utrjena z obrambnim zidom ali jarkom.

Poglej Boljunec in Gradišče

Gručasto naselje

Ljubljanske kotline Gručasto naselje je tip naselja, katerega objekti so nepravilno razporejeni v eno ali več medsebojno povezanih skupin.

Poglej Boljunec in Gručasto naselje

Histri

Karnov Histri so bili etnogenetično nepojasnjena enota.

Poglej Boljunec in Histri

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Boljunec in Istra

Istrska hiša

Istrska hiša je tip kmečke hiše, ki jo je mogoče zaslediti na področju istrskega polotoka, pa tudi v tržaški okolici.

Poglej Boljunec in Istrska hiša

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Boljunec in Italija

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Poglej Boljunec in Italijanščina

Izvir

Idrije Izvir je kraj, kjer se stalno ali začasno na naraven način pojavi vodonosnik na zemeljski površini.

Poglej Boljunec in Izvir

Jama

Križna jama Acsibi jama, Argentina Jama je naravna podzemna odprtina, ki je dovolj velika, da lahko človek vanjo vstopi.

Poglej Boljunec in Jama

Janez Krstnik

Janez Krstnik (stárocerkvénoslovánščina: Іоаннъ Крестѧи) je bil znan verski voditelj iz prvega stoletja našega štetja - velja za pomembnega predhodnika krščanstva, * 6 - 2 pr. n. št., † okoli 30 n. št.

Poglej Boljunec in Janez Krstnik

Kraški rob

Kraški rob nad Ospom Kraški rob označuje pokrajino, kjer se kraška planota s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom, prevesi v flišno pokrajino Istre.

Poglej Boljunec in Kraški rob

Kvarner

Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.

Poglej Boljunec in Kvarner

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Poglej Boljunec in Langobardi

Neolitik

Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.

Poglej Boljunec in Neolitik

Ocizla

Ocizla je naselje v Občini Hrpelje-Kozina.

Poglej Boljunec in Ocizla

Seznam naselij v nekdanji Tržaški pokrajini

V seznamu so našteta naselja šestih občin, ki so nekdaj sestavljale Tržaško pokrajino.

Poglej Boljunec in Seznam naselij v nekdanji Tržaški pokrajini

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Boljunec in Slovani

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Poglej Boljunec in Starorimska civilizacija

Sveti Štefan

Sveti Štefan je krščanski svetnik.

Poglej Boljunec in Sveti Štefan

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Boljunec in Trst

Vodovod

Vrhniki iz leta 1904 Vodovòd je splet cevi in cistern, ki dovaja in odvaja vodo.

Poglej Boljunec in Vodovod

Zaselek

Švici Zasélek je manjše naselje s 3 do 15 domovi.

Poglej Boljunec in Zaselek

1. maj

1.

Poglej Boljunec in 1. maj

1276

1276 (MCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Boljunec in 1276

15. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.

Poglej Boljunec in 15. stoletje

16. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.

Poglej Boljunec in 16. stoletje

17. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.

Poglej Boljunec in 17. stoletje

18. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.

Poglej Boljunec in 18. stoletje

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Poglej Boljunec in 19. stoletje

30. april

30.

Poglej Boljunec in 30. april

8. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 5. stoletje | 6. stoletje | 7. stoletje | 8.

Poglej Boljunec in 8. stoletje

Prav tako znan kot B'lunc, Bagnoli della Rosandra, Blunc, Bollunz, Bolunz.