Kazalo
22 odnosi: Arktični ocean, Glava, Glavata kareta, Kljun, Kopno, Meduza (zoologija), Morske želve, Nicolaus Michael Oppel, Oklep, Oko, Plaža, Plazilci, Pljuča, Raki, Rep, Ribe, Strunarji, Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zob, Zrak, 1811, 1893.
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Poglej Morske želve in Arktični ocean
Glava
Glava je v anatomiji dela telesa, kjer so možgani in del čutil (oči, ušesa, nos).
Poglej Morske želve in Glava
Glavata kareta
Glavata kareta (znanstveno ime: Caretta caretta) je morska želva, ki zraste od 70 cm do 100 cm.
Poglej Morske želve in Glavata kareta
Kljun
Kljun mrhovinarja - beloglavi jastreb Darwin, 1845 Kljun ali rostrum je posebnost ptic.
Poglej Morske želve in Kljun
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Poglej Morske želve in Kopno
Meduza (zoologija)
Meduza klobučnjaka iz rodu ''Chrysaora'' Plavanje kubomeduze (posnetek vrste ''Alatina alata'') Meduza je prostoplavajoča življenjska oblika predstavnikov nekaterih skupin ožigalkarjev, konkretno klobučnjakov, kubomeduz in trdoživnjakov, ki se razmnožuje spolno.
Poglej Morske želve in Meduza (zoologija)
Morske želve
Morske želve (znanstveno ime Chelonioidea) so želve, ki jih najdemo v vseh oceanih sveta razen v Arktičnem oceanu.
Poglej Morske želve in Morske želve
Nicolaus Michael Oppel
Nicolaus Michael Oppel, nemški naravoslovec, * 7. december 1782, † 16. februar 1820, Schönficht, današnji Smrkovec, Češka.
Poglej Morske želve in Nicolaus Michael Oppel
Oklep
Srednjeveški kovinski oklep Oklep je zaščitni sloj na telesu ali vozilu, ki je namenjen zaščiti uporabnika v bojnih situacijah.
Poglej Morske želve in Oklep
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Morske želve in Oko
Plaža
Plaža je položna površina ob rečnih, jezerskih ali morskih bregovih pokrita s peskom ali prodom.
Poglej Morske želve in Plaža
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Morske želve in Plazilci
Pljuča
CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.
Poglej Morske želve in Pljuča
Raki
Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Morske želve in Raki
Rep
Zložen pavji rep Rèp (tudi rép) je podolgovat, gibljiv izrastek zadnjega dela živalskega telesa.
Poglej Morske želve in Rep
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Morske želve in Ribe
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Poglej Morske želve in Strunarji
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Morske želve in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zob
Zob je trd izrastek v čeljustih številnih vretenčarjev.
Poglej Morske želve in Zob
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Morske želve in Zrak
1811
1811 (MDCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Morske želve in 1811
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Morske želve in 1893
Prav tako znan kot Cheloniidae, Chelonioidea, Dermochelyidae, Morska želva.